Jedro

Interesa enakega varstva pravic ni mogoče razumeti kot zahteve po avtomatični zagotovitvi pravne pomoči.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog za vrnitev otroka prvi nasprotni udeleženki (v nadaljevanju materi), s čimer bi prenehala veljati odločba drugega nasprotnega udeleženca (v nadaljevanju centra) o odvzemu mladoletne prve nasprotne udeleženke (v nadaljevanju deklice) in o oddaji deklice v vzgojo in varstvo tretjemu nasprotnemu udeležencu (v nadaljevanju zavodu). Predlogu centra za podaljšanje ukrepa odvzema deklice ter namestitev v zavod pa je ugodilo ter še odločilo, da ta ukrep traja največ tri leta.

2. V pravočasni pritožbi zoper sklep mati navaja, da je bilo z izpodbijanim sklepom kršeno pravo. Trdi, da ji je bila kot neuki osebi neupravičeno zavrnjena pravna pomoč. Zahteva ponovno sojenje po 392. členu, razveljavitev sklepa in novo presojo po 339. in 385. členu.

3. Kolizijska skrbnica deklice in center se v odgovorih na pritožbo zavzemata za njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožnica v pritožbi smiselno trdi, da zaradi neodobritve brezplačne pravne pomoči ni bila deležna poštenega obravnavanja, torej enakega varstva pravic pred sodiščem kot nasprotna stranka.

6. Pravica do enakopravnosti pravdnih strank, ki izhaja iz 22. člena ustave, strankam v pravdnem postopku zagotavlja, da imajo možnost predstaviti svoja stališča, vključno z dokazi, pod pogoji, ki je ne postavljajo v vsebinsko slabši položaj nasproti drugi stranki. Pritožnici, katera je sicer imela pravico pooblastiti pooblaščenca (82. člen Zakona o pravdnem postopku – v nadaljevanju ZPP, ki se v nepravdnem postopku uporablja na podlagi 42. člena Zakona o nepravdnem postopku), brezplačna pravna pomoč za predmetni postopek ni bila odobrena. Interesa enakega varstva pravic ni mogoče razumeti kot zahteve po avtomatični zagotovitvi pravne pomoči. Zgolj zato, ker torej predlagateljica ni imela pravne pomoči, pravdni postopek še ni bil voden tako, da predlagateljici ne bi bil zagotovljen enakopraven položaj stranke. Situacije, v kateri ji v tem postopku tak položaj ne bi bil zagotovljen, niti ne navaja, pa tudi iz podatkov spisa izhaja, da je imela možnost predstaviti svoja stališča, vključno z dokazi ter da je bil predmetni postopek voden tako, da je zagotavljal enakopraven položaj strank. Do kršitve niti kakšne od ustavnih, niti konvencijsko (6. člen Evropske konvencije o človekovih pravicah) zavarovanih pravic tako iz razloga, ker predlagateljice v predmetnem postopku ni zastopal odvetnik, katerega brezplačna pravna pomoč ji ni bila odobrena, ni prišlo.

7. Pritožbeni razlogi, ki jih je v pritožbi navedla predlagateljica, tako niso podani. Ni pa podan niti kakšen od razlogov, na katere mora pritožbeno sodišče ob odločanju o pritožbi pazi uradoma (drugi odstavek 350. člena ZPP). Pogoji za izrek ukrepa odvzema otroka staršem so (še naprej) izpolnjeni (174. člen Družinskega zakonika). Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je deklica, ki je otrok s posebnimi potrebami, ogrožena, ker bi v primeru odprave ukrepa zelo verjetno zopet utrpela škodo na zdravju ter v razvoju zaradi ravnanja matere, ki je njen edini roditelj, z milejšim ukrepom pa enakega rezultata ni moč doseči. Ker se je pritožba tako izkazala za neutemeljeno, jo je bilo potrebno zavrniti in izpodbijani sklep potrditi (2. točka 365. člena, 366. člen in 353. člen Zakona o pravdnem postopku).