Jedro

Razlog za obnovo postopka iz 3. točke prvega odstavka 394. člena ZPP je namenjen temu, da se preprečijo situacije, ko bi se zaradi odsotnosti tožene stranke, ki je daljša od treh mesecev, in posledično vročanja po 141. členu ZPP (fikcija vročitve), postopek začel in končal popolnoma brez vednosti tožene stranke. Pri tem ni pomembno, ali je tožena stranka sama zakrivila stanje, da se ji je tožba osebno vročala na naslov, s katerega je bila dalj časa odsotna. Odločilnega pomena je le ugotovitev, da je bila toženi stranki zaradi njene odsotnosti z naslova, kamor ji je sodišče vročalo tožbo, pri čemer je ta odsotnost trajala nepretrgoma več kot tri mesece, tožba vročena po 141. členu ZPP.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v celoti razveljavi ter vrne zadeva istemu sodišču v nov postopek.

Obrazložitev

Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo predlog za vrnitev v prejšnje stanje v zvezi z zamudo roka za vložitev odgovora na tožbo in predlog za obnovo postopka (I. odstavek izreka). Dovolilo pa je vrnitev v prejšnje stanje v zvezi z zamudo roka za vložitev pritožbe zoper zamudno sodbo, opr. št. III P 1294/2006 z dne 19.2.2007, tako da se razveljavi potrdilo o pravnomočnosti citirane zamudne sodbe (pravnomočno dne 13.3.2007) in je pritožba tožene stranke z dne 17.9.2007 zoper citirano zamudno sodbo pravočasna (II. odstavek izreka). Nadalje je odločilo, da vsaka stranka nosi svoje stroške, nastale v zvezi s postopkom odločanja o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje in o predlogu za obnovo postopka (III. odstavek izreka).

Zoper prvostopno odločitev, vsebovano v I. odstavku izreka, se po svojem pooblaščencu brez izrecne navedbe pritožbenih razlogov pravočasno pritožuje toženec. Navaja, da je razlog za obnovo postopka iz 3. točke 394. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP namenjen temu, da se preprečijo situacije, ko bi se zaradi odsotnosti tožene stranke, ki je daljša od 3 mesecev, in posledično vročanja po 141. členu ZPP (fikcija vročitve), postopek začel in končal popolnoma brez vednosti tožene stranke, pri čemer je odločilnega pomena le ugotovitev, da je bila toženi stranki zaradi njene več kot tri mesece trajajoče odsotnosti z naslova, kamor ji je sodišče vročalo tožbo, tožba vročena po 141. členu ZPP. To dejstvo po prepričanju toženca zadošča za odločitev, da je podan razlog za obnovo postopka iz 3. točke 394. člena ZPP. Graja še nepravilnost prvostopne odločitve, da je bil predlog za obnovo postopka vložen prepozno glede na 30-dnevni subjektivni rok, ki ga je sodišče prve stopnje (nepravilno) štelo od vročitve zamudne sodbe, katera je bila tožencu vročena nadomestno oz. je bila uporabljena fikcija vročitve po 141. členu ZPP. Izpostavlja, da za začetek teka roka za vložitev predloga za obnovo postopka ne more biti odločilen dan, ko se šteje za opravljeno nadomestna vročitev, ampak je lahko ta rok pričel teči šele takrat, ko je toženec izvedel za zamudno sodbo, kar je bilo v konkretnem primeru šele takrat, ko mu je bil vročen sklep o izvršbi. Predlaga spremembo izpodbijanega (dela) sklepa tako, da se dovoli obnova postopka, podrejeno pa da se dovoli predlog za vrnitev v prejšnje stanje v zvezi z zamudo roka za vložitev odgovora na tožbo. Pritožbenih stroškov ne priglaša. Tožnik na pritožbo toženca ni odgovoril. Pritožba je utemeljena.

Sodišče druge stopnje ob uradnem preizkusu zadeve v smislu drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom istega zakona ter v okviru v pritožbi smiselno uveljavljanih pritožbenih razlogov ugotavlja in zaključuje, da je sodišče prve stopnje razloge, ki jih je toženec navajal v svojem predlogu za obnovo postopka, zmotno štelo kot neupoštevne obnovitvene razloge, nepravilno pa je določilo tudi začetek teka subjektivnega roka za vložitev predloga za obnovo postopka. Posledično je sprejelo napačno odločitev o zavrženju predloga za obnovo postopka tako kot nedopustnega kakor tudi kot prepoznega. Nesprejemljiva pa je tudi na opisano odločitev navezujoča se nadaljnja obravnava navedene toženčeve vloge, ki jo je sodišče prve stopnje brez utemeljenih razlogov samo interpretiralo v dveh delih - kot predlog za vrnitev v prejšnje stanje v zvezi z zamudo roka za vložitev odgovora na tožbo in kot predlog za vrnitev v prejšnje stanje v zvezi z zamudo roka za vložitev pritožbe zoper zamudno sodbo.

Toženec se je v svoji kot predlog za obnovo postopka poimenovani dne 17.9.2007 vloženi vlogi zavzemal za obnovo postopka, ki je bil zaključen s pravnomočno zamudno sodbo opr. št. III P 1294/2006 z dne 19.2.2007. Izpostavljal je, da v obravnavani zadevi, v kateri je nastopal kot toženec, ni prejel niti tožbe niti sodbe, saj je bil vse od konca decembra 2006 do začetka aprila 2007 odsoten, ker je bival na otoku Rabu v Republiki Hrvaški. Z zamudno sodbo je bil toženec po navedbah v svojem predlogu seznanjen šele v izvršilnem postopku pri Okrajnem sodišču v Mariboru, opr. št. In 909/2007. Kljub temu, da je toženec izrecno vztrajal pri tem, da se njegova vloga obravnava kot predlog za obnovo postopka, jo je sodišče prve stopnje obravnavalo tako kot predlog za obnovo postopka kakor tudi kot predlog za vrnitev v prejšnje stanje, ter v okviru obravnavanja predloga za obnovo postopka zaključilo, da toženec razlogov, ki jih navaja v svoji vlogi, ne more uveljavljati s pravnim sredstvom obnove postopka, kar naj bi narekovalo zavrženje takega predloga (prvi odstavek obrazložitve prvostopnega sklepa na strani 3). Opisano stališče sodišča prve stopnje ni pravilno. Kot v svoji pritožbi ponovno utemeljeno izpostavlja toženec, namreč ZPP v 3. točki 394. člena ZPP kot razlog za obnovo postopka izrecno predvideva primer, ko je bila opravljena osebna vročitev prve vloge, ki se je vročala v postopku, po 141. členu ZPP, ta način vročitve pa je bil uporabljen zaradi strankine odsotnosti v nepretrganem trajanju več kot tri mesece. Prav navedeno, da mu je bila v obravnavani zadevi že tožba vročena s fikcijo vročitve, v svojem predlogu za obnovo postopka izrecno navaja toženec, resničnost zatrjevanega pa nenazadnje izhaja tudi iz vročilnice, pripete pred list. št. 17 spisa, sicer pa je tudi sodišče prve stopnje ugotovilo, da je bila „nadomestna vročitev“ (pravilno vročitev s fikcijo vročitve) tožbe tožencu opravljena 5.1.2007 (prvi odstavek obrazložitve sklepa na strani 4). Nepravilen je zato zaključek sodišča prve stopnje, da v tožnikovem predlogu za obnovo postopka navedeni razlogi niso dopustni obnovitveni razlogi, posledično pa je nesprejemljiva tudi odločitev o zavrženju predloga za obnovo postopka. Sodišče druge stopnje pripominja, da je razlog za obnovo postopka iz 3. točke prvega odstavka 394. člena ZPP namenjen temu, da se preprečijo situacije, ko bi se zaradi odsotnosti tožene stranke, ki je daljša od treh mesecev, in posledično vročanja po 141. členu ZPP (fikcija vročitve), postopek začel in končal popolnoma brez vednosti tožene stranke. Pri tem ni pomembno, ali je tožena stranka sama zakrivila stanje, da se ji je tožba osebno vročala na naslov, s katerega je bila dalj časa odsotna. Odločilnega pomena je le ugotovitev, da je bila toženi stranki zaradi njene odsotnosti z naslova, kamor ji je sodišče vročalo tožbo, pri čemer je ta odsotnost trajala nepretrgoma več kot tri mesece, tožba vročena po 141. členu ZPP. To dejstvo, ki je bilo zatrjevano tudi v obravnavani zadevi, zadošča za odločitev sodišča, da je podan razlog za obnovo postopka iz 3. točke prvega odstavka 394. člena ZPP. V obravnavani zadevi pa se zaradi zmotnega zaključka, da po tožencu zatrjevana več kot trimesečna odsotnost z naslova stalnega prebivališča ni dopusten obnovitveni razlog, sodišče prve stopnje z vprašanjem, ali so navedena zatrjevanja o toženčevi odsotnosti resnična, ni ukvarjalo, zaradi česar je ostalo dejansko stanje v tej smeri neraziskano (se pa je s tem vprašanjem sodišče prve stopnje sicer ukvarjalo v okviru obravnavanja predloga za vrnitev v prejšnje stanje, ko je ugotavljalo upravičenost vzroka za zamudo – četrti in peti odstavek obrazložitve na strani 4). Vse navedeno je narekovalo razveljavitev izpodbijane odločitve v zvezi s predlogom za obnovo postopka.

Utemeljena je tudi pritožbena graja, da subjektivni rok za vložitev predloga za obnovo postopka (2. točka prvega odstavka 396. člena ZPP – trideset dni od dneva, ko je bila odločba vročena stranki) pri zatrjevanem obnovitvenem razlogu iz 3. točke 394. člena ZPP ne more teči od dneva, ko je nastopila fikcija vročitve. Ker je smisel navedenega obnovitvenega razloga ravno saniranje situacije, ko se je zaradi daljše odsotnosti tožene stranke postopek začel in končal popolnoma brez vednosti tožene stranke, lahko subjektivni rok za vložitev predloga za obnovo postopka prične teči šele takrat, ko je tožena stranka izvedela za zamudno sodbo, kar je bilo v obravnavani zadevi šele v izvršilnem postopku z vročitvijo sklepa o izvršbi skupaj z zamudno sodbo dne 7.9.2007 (kot je sicer pri obravnavanju vprašanja pravočasnosti predloga za vrnitev v prejšnje stanje v zvezi z zamudo roka za vložitev pritožbe zoper zamudno sodbo pravilno zaključilo sodišče prve stopnje - drugi odstavek obrazložitve na strani 4). V novem postopku bo moralo sodišče prve stopnje glede na ta dan odločiti, ali je bil predlog za obnovo postopka vložen znotraj predpisanega subjektivnega roka.

Ker je v posledici odločitve o zavrženju predloga za obnovo postopka sodišče prve stopnje isto vlogo obravnavalo še kot predlog za vrnitev v prejšnje stanje, kateremu je delno ugodilo, v delu pa ga je zavrglo (kot je bilo obrazloženo že zgoraj), je pravkar opisana drugostopna odločitev o razveljavitvi izpodbijane odločitve o zavrženju predloga za obnovo postopka narekovala tudi razveljavitev tej odločitvi sledečih in posledično nanjo navezujočih se odločitev o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje v zvezi z zamudo roka za vložitev odgovora na tožbo in predlogu za vrnitev v prejšnje stanje v zvezi z zamudo roka za vložitev pritožbe (kot je sodišče prve stopnje samo interpretiralo toženčevo vlogo). Sodišče druge stopnje je tako moralo sklep sodišča prve stopnje razveljaviti v celoti, tudi v odločitvi o stroških postopka (3. točka 365. člena ZPP). V novem postopku naj sodišče prve stopnje toženčevo vlogo prvenstveno obravnava tako, kot le-ta glasi (predlog za obnovo postopka), pri tem pa upošteva v tem sklepu izpostavljeno vsebino tega instituta in začetek teka rokov v zvezi z njim.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka je odpadla, ker jih toženec ni priglasil.