Jedro

Prezaposlenost delavcev stranke ni opravičljiv razlog za zamudo roka pri vložitvi pritožbe.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se toženkin predlog za vrnitev v prejšnje stanje, ki ga je tožena stranka naslovila kot ugovor na sklep sodišča prve stopnje z dne 9.10.2000, zavrne. Proti temu sklepu je tožena stranka vložila dne 8.11.2000 vlogo, ki jo je naslovila ugovor zoper sklep z dne 24.10.2000. Sodišče prve stopnje je to vlogo tožene stranke pravno pravilno opredelilo kot pritožbo zoper sklep in jo dostavilo sodišču druge stopnje v obravnavanje. Pritožba ni utemeljena. Sodišče druge stopnje ugotavlja, da tožena stranka v pritožbi ne navaja nobenih razlogov, s katerimi bi izpodbijala ugotovitve in zaključke sodišča prve stopnje v sklepu, s katerim je zaključilo, da prezaposlenost delavcev tožene stranke ni opravičljiv razlog za zamudo roka pri vložitvi pritožbe. Zato je toženkin ugovor, katerega je pravilno obravnavalo kot predlog za vrnitev v prejšnje stanje, saj je toženka v njem navajala le razloge za vrnitev v prejšnje stanje, utemeljeno zavrnilo (1. odstavek 116. člena ZPP), saj je pravilno zaključilo, da prezaposlenost delavcev ni opravičljiv razlog za zamudo roka. Ker se tožena stranka v tej pritožbi predvsem spušča v pravilnost sodbe sodišča prve stopnje, s katero ji je bilo naloženo plačilo zneska 200.000,00 SIT s pripadki, je treba dodati, da bi te razloge tožena stranka lahko uveljavljala v pritožbi zoper sodbo sodišča prve stopnje z dne 13.12.1999, katero bi lahko vložila, če bi predhodno plačala sodno takso za pritožbo (glej 3. odstavek 497. člena ZPP). Takse pa tožena stranka ni plačala. Pritožba je tako neutemeljena in jo je sodišče druge stopnje zavrnilo ter po 2. točki 365. člena ZPP potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje, ker tudi ni našlo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere mora paziti po uradni dolžnosti.