Jedro

Izpolnjena povratnica je javna listina, ki dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje; iz povratnice pa izhaja, da je dolžnik prejel sklep o izvršbi s prilogami, zato je imel možnost konkretizirano ugovarjati. Iz istega razloga je neupoštevna tudi ugovorna trditev, da dolžnik še ni prejel faktur (kar je samo drug izraz za račun), saj povratnica dokazuje ravno nasprotno.

Izrek

Ugovor se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje o izvršbi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom dovolilo izvršbo na podlagi verodostojne listine zaradi izterjave 845.458,00 SIT s pripadki. Dolžnik je zoper sklep pravočasno ugovarjal in navedel, da terjatev upnika ni točna. Blago ni bilo dobavljeno v kvaliteti in količini, kot navaja upnik, konkretnejše navedbe pa bo dolžnik podal naknadno. Dolžnik do sedaj ni prejel faktur. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da dolžnikov ugovor ni obrazložen v skladu z določili 2. odst. 53. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) in ga po 5. odst. 62. čl. ZIZ poslalo sodišču druge stopnje, da o njem odloči kot o pritožbi. Ugovor ni obrazložen. Drugi odstavek 53. čl. ZIZ nalaga dolžniku, da svoj ugovor zoper sklep o izvršbi obrazloži, to je, da navede pravno pomembna dejstva, s katerimi ga utemeljuje, in predloži tudi dokaze za tako zatrjevana dejstva, v nasprotnem primeru se njegov ugovor šteje za neutemeljen. Navedeno določilo je potrebno razlagati tako, da mora dolžnik navesti in dokazovati tista dejstva, ki preprečujejo izvršbo v smislu 55. čl. ZIZ oziroma ki bi - če bi se izkazala za resnična - pripeljala do zavrnitve tožbenega zahtevka v pravdi. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da so dolžnikove ugovorne navedbe preveč pavšalne in nedoločne, da bi jih lahko šteli kot zatrjevanje pravno pomembnih dejstev v smislu 2. odst. 53. čl. ZIZ. Dolžnik pove, da blago ni bilo nabavljeno v količini in kvaliteti, kot navaja upnik, s čimer smiselno priznava obstoj poslovnega razmerja, saj je neko blago očitno bilo nabavljeno. Dolžnik ne pove, koliko in kakšnega blaga je po njegovem dejansko prejel oziroma, kaj naj bi upnik zaračunal preveč. Dolžnik nadalje navaja, da bo konkretnejše navedbe lahko podal šele naknadno, pri tem pa sploh ne pojasni, zakaj jih ne more podati v okviru ugovornega roka. Iz povratnice, pripete k list. št. 3 spisa je razvidno, da je bil dne 10.10.2000 dolžniku vročen sklep o izvršbi s prilogami. Povratnica je javna listina, ki dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje (1. odst. 224. čl. Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ), dokler se ne dokaže nasprotno (3. odst. 224. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ). Dolžnik v ugovoru ne ponudi nobenih dokazov o tem, da prilog ne bi bil prejel. Priloge upnika (A1-A31) obsegajo račune in dobavnice, iz katerih je razvidna vrsta in količina blaga, katerega plačilo upnik izterjuje, zato pritožbeno sodišče ugotavlja, da je imel dolžnik možnost konkretizirano ugovarjati zoper sklep o izvršbi. Iz istega razloga je neupoštevna tudi ugovorna trditev, da dolžnik še ni prejel faktur (kar je samo drug izraz za račun), saj povratnica dokazuje ravno nasprotno. Iz vsega povedanega izhaja, da dolžnik v ugovoru ne navaja nobenih razlogov, ki bi preprečevali izvršbo v smislu 55. čl. ZIZ, niti s svojimi ugovornimi trditvami, četudi bi se izkazale za resnične, ne bi mogel doseči zavrnitve tožbenega zahtevka v pravdi, zato je njegov ugovor neobrazložen in neutemeljen glede na določbe 2. odst. 53. čl. ZIZ. Ker pritožbeno sodišče tudi pri preizkusu izpodbijanega sklepa po uradni dolžnosti (2. odst. 350. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ) ni ugotovilo kršitev, je na podlagi 2. točke 365. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ dolžnikov ugovor zavrnilo kot neutemeljen in potrdilo sklep sodišča prve stopnje o izvršbi.