Jedro

V izpodbijani odločitvi je navedeno le, kolikšno število točk je dobil obravnavani kulturni projekt po posameznem kriteriju, zato so utemeljeni tožbeni očitki, da se teh ocen ne da preizkusiti, saj iz obrazložitve ni razvidno, zakaj je ta kulturni projekt prejel navedeno število točk po posameznih kriterijih. Iz obrazložitve mora biti razvidna povezava med kriteriji razpisa in razlogi za predlagano odobritev ali zavrnitev.

Izrek

1. Tožbi se ugodi in se odločba Javne agencije za knjigo Republike Slovenije 6130-10/2010/1 z dne 25. 1. 2010 odpravi in se zadeva vrne prvostopenjskemu organu v ponoven postopek.

2. Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki stroške upravnega spora v višini 350 EUR, povečane za 20 % DDV, v roku 15 dni z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku izpolnitvenega roka do plačila.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je Javna agencija za knjigo Republike Slovenije (v nadaljevanju JAK) odločila, da se v letu 2009 na področju izdaje knjig ne sprejme v sofinanciranje kulturnega projekta tožeče stranke z nazivom projekta „A.A.: ...“. Iz obrazložitve izpodbijane odločitve je razvidno, da se je tožeča stranka prijavila na projektni razpis 1, oznaka JR1-KNJIGA-2009, ki je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. 21/09. Za sodelovanje na tem razpisu so bili na področju izdaje knjig določeni splošni in posebni pogoji. Vlogo je vsebinsko obravnavala strokovna komisija za knjižno in revialno produkcijo s področja leposlovja po kriterijih za področje izdaje knjig. V obrazložitvi izpodbijane odločbe JAK navaja splošne in posebne razpisne kriterije za področje izdaje knjig, ki naj bi jih vrednotila strokovna komisija in možno število točk. Strokovna komisija naj bi pregledala izpolnjevanje kriterijev ter oblikovala predlog izbora. Prvostopenjski organ navaja, da so bili izbrani tisti projekti, ki so bili v postopku izbire ocenjeni oziroma ovrednoteni višje. Najvišje število točk za posamičen kulturni projekt je bilo 100, financirani pa so bili projekti, ki so dobili najmanj 81 točk. Tožeči stranki je bilo pred odločitvijo poslano obvestilo o predlogu strokovne komisije, na katerega je tožeča stranka dala pripombe, vendar ni našla razlogov za spremembo stališča. Projekt je bil točkovan 13+17+12+17+7+6+6=78 točk. Po mnenju strokovne komisije sodi delo v soliden kakovostni razred, vendar po kriterijih izvirnosti, deficitarnosti področja, referenčnosti avtorjev, odmevnosti in reprezentativnosti v slovenskem kulturnem prostoru zanj ne more predlagati finančne podpore. Iz obrazložitve izpodbijane odločitve je razvidno stališče komisije, ki ga je navedla glede na pripombe tožeče stranke, po katerem en avtor načelno na tem razpisu JR-KNJIGA-2009 ni dobil odobrenih več različnih knjig; izjema naj bi bili le vrhunski, najvišje ocenjeni avtorji.

Pritožbeni organ je pritožbo zavrnil kot neutemeljeno, ker naj bi strokovna komisija za knjigo, ki jo je ustanovila ministrica na podlagi 20. člena Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 77/07 – uradno prečiščeno besedilo, 56/08 in 4/10), ugotovila, da je odločitev strokovne komisije JAK ustrezna. Ocenjevala naj bi se referenčnost obeh avtorjev slikanice (ilustratorja/ke in pisatelja/ke), neposredna primerjava del iste avtorice, kot naj bi jo navajala tožeča stranka, pa naj ne bi bila ustrezna. Organ druge stopnje je mnenje strokovne komisije druge stopnje v celoti sprejel, ker naj bi bilo jasno, popolno in dovolj obrazloženo. Zavrača pritožbene navedbe o neenakem obravnavanju in očitek, da je JAK vlogo tožeče stranke zavrnila, ker je vsa sredstva že porabila. Pritožbeni organ še navaja, da je tožeča stranka predlagala sofinanciranje sedmih književnih del, od katerih so bila štiri sprejeta v sofinanciranje. Vloga naj bi bila obravnavana po enakih merilih kot ostale vloge, čeprav ni bila obravnavana hkrati z njimi.

Tožnik s tožbo izpodbija navedeno odločitev zaradi napačne uporabe materialnega predpisa, kršitev pravil postopka in napačno ugotovljenega dejanskega stanja. Meni, da je v konkretnem primeru javna sredstva za financiranje kulturnega projekta mogoče dodeliti oziroma zavrniti tako (so)financiranje le na podlagi meril, ki so v naprej določena z javnim razpisom JR-KNJIGA-2009 in ob strogem upoštevanju pravil splošnega upravnega postopka. Izpodbijana odločitev naj bi kršila oba navedena temeljna postulata odločanja o dodelitvi oziroma zavrnitvi dodelitve državne pomoči na področju kulture. JAK je projekt tožeče stranke ocenila z 78 točkami, odločitve o zavrnitvi financiranja tega kulturnega projekta pa naj ne bi utemeljila, ker je navedla le število točk, ki so bile tožeči stranki dodeljene po posameznem kriteriju, skupno število točk in sklenila, da navedeno delo sodi v soliden kakovostni razred, vendar pa po kriterijih izvirnosti, deficitarnosti področja, referenčnosti avtorjev, odmevnosti in reprezentativnosti v slovenskem kulturnem prostoru, zanj ne more predlagati finančne podpore. Tožeča stranka meni, da zgolj navajanje števila točk brez navedbe razlogov ne zadosti zahtevi po obrazloženosti odločitve in da je zato tudi ni mogoče preizkusiti. S tem naj bi JAK storil ne le bistveno kršitev pravil upravnega postopka, temveč naj bi kršil tudi pravici iz 22. člena in 25. člena Ustave. Izpodbijana odločba naj bi bila nezakonita tudi zato, ker je utemeljena s tem, da en avtor na razpisu načeloma ni dobil odobrenih več različnih knjig, z izjemo vrhunskih, najvišje ocenjenih avtorjev, naj bi bila nezakonita. To merilo pa v razpisu JR1-KNJIGA-2009 ni bilo določeno. Z izpodbijano odločitvijo naj bi bila kršena tudi ustavna načela pravne države (2. člen Ustave) in načelo enakosti pred zakonom (drugi odstavek 14. člena Ustave). Poleg tega tožeča stranka navaja, da je razpisne pogoje mogoče vezati na kulturni projekt in na kriterije iz pravne sfere prijavitelja, nikakor pa naj ne bi bilo mogoče pravice do pridobitve javnih sredstev omejevati z razlogi izven pravne sfere prijavitelja. Tako meni, da v obravnavanem primeru razpisnih pogojev za izdajo knjig, na katerih konkurirajo založniki, ni mogoče omejevati z upravičenji avtorjev do pridobitve javnih sredstev.

Tožeča stranka sodišču predlaga, naj izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne JAK v ponoven postopek, toženi stranki pa naloži plačilo stroškov postopka.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri pravnih in dejanskih ugotovitvah izpodbijane odločbe in predlaga, naj sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Tožba je utemeljena.

V obravnavani zadevi je sporna zavrnitev vloge tožeče stranke za sofinanciranje projekta v okviru Javnega razpisa za izbor projektov na področju knjige za leto 2009 (JR1-KNJIGA-2009). JAK je odločila, da projekt tožeče stranke ne bo sofinanciran, ker je tožnica dosegla skupno oceno 78 točk (od skupno 100 točk). Po izpodbijani odločitvi tožeča stranka ni dosegla zahtevanega praga uspešnosti prijave, da bi ji bila odobrena razpisana sredstva. Izbrani so bili namreč projekti, ki so dosegli tak prag uspešnosti po posameznih kriterijih, da so bili ocenjeni z 81 in več točkami.

V 6.1. točki javnega razpisa so bili določeni „Splošni razpisni kriteriji“, po katerih je bilo mogoče v okviru kriterija kakovosti projekta dobiti 15 točk za cilje projekta, 20 točk glede na vsebinsko opredelitev projekta, 15 točk za finančno opredelitev projekta, 20 točk za reference avtorja, avtorskih skupin ter ostalih izvajalcev in podizvajalcev ter 10 točk za reference in stopnjo prepoznavnosti predlagatelja projekta. „Posebni razpisni kriteriji“ za izdajo knjig pa so bili določeni v točki 6.2.1. Po teh je bilo možno število 10 točk za izdajo kakovostnega izvirnega leposlovja in humanistike oziroma kakovostnih prevodov klasičnih in sodobnih del leposlovja in humanistike ter 10 točk za predvideno promocijo izdanega dela oziroma promocijo avtorjev. Skupaj je bilo možno število točk 100. Pravna podlaga za objavo razpisa, na podlagi katerega je bila izdana izpodbijana odločba, je Zakon o javnem interesu za kulturo (Uradni list RS, št. 77/07 - uradno prečiščeno besedilo in 65/08, dalje ZUJIK). Ta zakon v prvem odstavku 100. člena določa, da se za vprašanja postopkov javnega razpisa in javnega poziva smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek, kolikor niso vprašanja zanju v tem zakonu urejena drugačne. Po 214. členu Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 126/07 in 65/08, dalje ZUP), ki se v navedeni zadevi uporablja, obrazložitev odločbe obsega razložitev zahtevkov strank in njihove navedbe o dejstvih; ugotovljeno dejansko stanje in dokaze, na katere je le-to oprto; razloge, odločilne za presojo posameznih dokazov; navedbe določb predpisov, na katere se opira odločba; razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo, in razloge, zaradi katerih ni bilo ugodeno kakšnemu zahtevku strank. Zahteva po obrazloženosti odločitev državnih organov pa izhaja tudi iz pravice do enakega varstva pravic po 22. členu Ustave, kot to pravilno navaja tožeča stranka. Zato se sodišču v obravnavanem primeru ni treba opredeljevati do vprašanja, ali pomeni kršitev obveznosti po obrazloženi odločbi tudi kršitev pravice do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave (tožeča stranka se sicer sklicuje na tako stališče Ustavnega sodišča, vendar pa gre za stališče, ki ga je Ustavno sodišče sprejelo leta 1992, in ga v novejših odločitvah glede neobrazloženosti odločb, ni več navajalo)(1).

Da bi izpodbijana odločitev zadostila zahtevam ZUP in navedenim ustavnoprocesnim jamstvom, bi moralo biti iz njene obrazložitve razvidno, kateri kriteriji so bili v predmetnem postopku upoštevani, in s kakšnim številom točk je bil posamezni kriterij ocenjen, kot tudi razlogi za takšno oceno, ter nato ugotovljen skupni seštevek vseh, na podlagi uporabljenih kriterijev, dobljenih točk. JAK pa je v obrazložitvi izpodbijane odločbe navedel le zaporedje števila točk 13+17+12+17+7+6+6=78. V izpodbijani odločitvi je torej navedeno le, kolikšno število točk je dobil obravnavani kulturni projekt po posameznem kriteriju, zato so utemeljeni tožbeni očitki, da se teh ocen ne da preizkusiti, saj iz obrazložitve ni razvidno, zakaj je ta kulturni projekt prejel navedeno število točk po posameznih kriterijih. Mnenje strokovne komisije, po katerem delo sodi v soliden kakovostni razred, vendar po kriterijih izvirnosti, deficitarnosti področja, referenčnosti avtorjev, odmevnosti in reprezentativnosti v slovenskem kulturnem prostoru zanj ne more predlagati finančne podpore, ne pojasni števila točk, s katerimi naj bi bil obravnavani kulturni projekt ocenjen po kriterijih iz razpisa. Iz obrazložitve mora namreč biti razvidna povezava med kriteriji razpisa in razlogi za predlagano odobritev ali zavrnitev. Temu izpodbijana odločba ne zadosti. Poleg tega JAK v izpodbijani odločbi navaja posebne razpisne kriterije, ki so v Javnem razpisu navedeni kot posebni razpisni pogoji za organizacijo literarnih prireditev iz 6.2.4. točke in ne posebnih razpisnih kriterijev za izdajo knjig, ki so navedeni v točki 6.2.1. Zakaj in kako naj bi bili ti posebni kriteriji v obravnavanem primeru upoštevani, pa v izpodbijani odločbi ni pojasnjeno. Prav tako ni pojasnjeno, na katerega izmed kriterijev, navedenih v Javnem razpisu za izbor kulturnih projektov na področju knjige za leto 2009 (JR1-KNJIGA-2009) naj bi se nanašalo stališče po katerem načeloma en avtor na razpisu JR-KNJIGA-2009 ni dobil odobrenih več različnih knjig.

Izpodbijani akt je po povedanem pomanjkljiv, zato odločitve ni mogoče preizkusiti, kar pomeni bistveno kršitev pravil postopka. JAK je z nepravilnim postopanjem (pomanjkljiva obrazložitev) kršila pravila postopka, to pa je vplivalo ali moglo vplivati na zakonitost oziroma pravilnost odločitve - bistvena kršitev določb postopka (2. točka prvega odstavka 27. člena Zakona o upravnem sporu, Uradni list RS, št. 105/06 in št. 62/10, v nadaljevanju ZUS-1), kar je razlog, da je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo, ter zadevo vrnilo prvostopenjskemu organu v ponoven postopek.

Glede na navedeno, je sodišče presodilo, da tožnik utemeljeno izpodbija odločitev prvostopnega organa. Tožbi je ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1, ter zadevo vrnilo JAK v ponoven postopek.

Odločitev o stroških temelji na tretjem odstavku 25. člena ZUS-1 v zvezi z drugim odstavkom 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (Uradni list RS, št. 24/07), po katerem je tožnik, ki v sporu uspe, če je bil v postopku zastopan po odvetniku in je bila zadeva rešena na nejavni seji, upravičen do povrnitve stroškov v višini 350 EUR, povečani za 20 % DDV.

Sodišče je odločilo brez glavne obravnave na podlagi prve alineje drugega odstavka 59. člena ZUS-1, ker je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijane odločbe in upravnih spisov očitno, da je treba tožbi ugoditi.

Op. št. (1) : V novejši odločbi št. Up-399/05 z dne 15. 5. 2008 (Uradni list RS, št. 55/08) je Ustavno sodišče sprejelo stališče, po katerem dolžnost sodišča prve stopnje, da svojo odločitev obrazloži, izvaja (le) iz 22. člena Ustave, tako stališče izhaja tudi iz odločbe št. Up-147/09 z dne 23. 9. 2010 (Uradni list RS, št. 83/10).