Jedro

Pridobljeno izvedensko mnenje tudi po stališču pritožbenega sodišča kot prepričljivo, strokovno in skladno z medicinsko dokumentacijo predstavlja dovolj popolno in objektivizirano podlago za zaključek, da pri tožnici do spornega dne ni prišlo do takšne spremembe v stanju invalidnosti, da bi bila podana popolna izguba delovne zmožnosti, temveč je še zmožna za delo s časovno in določenimi fizičnimi razbremenitvami.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje (II., III. in IV. točka izreka).

II. Stroški pritožbe bremenijo proračunska sredstva sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je odpravilo odločbi toženca št. ... z dne 29. 9. 2017 in prvi odstavek izreka odločbe št. ... z dne 17. 3. 2017 (I. točka izreka). Tožnico je s 15. 2. 2017 razvrstilo v III. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni in ji priznalo pravico do dela s krajšim delovnim časom po 4 ure dnevno na drugem delovnem mestu z omejitvami: zmožna za fizično lažja dela, izmenoma sede in stoje, z dvigovanjem lažjih bremen, ki na izmeno ne presegajo 300 kg, brez stalne prisilne drže in globokega sklanjanja, zmožna za delo v toplotno urejenem prostoru, kjer sama določa ritem in tempo dela za doseganje polne delovne učinkovitosti, pri katerem ročno premešča bremena do največ 5 kg, od 1. 3. 2017 dalje. Tožbeni zahtevek v delu na razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti in priznanje pravice do invalidske pokojnine je zavrnilo. Sklenilo je, da je toženec dolžan za tožnico povrniti 71,97 EUR stroškov postopka na račun sodišča prve stopnje (II. do IV. točka izreka).

2. Zoper II., III. in IV. točko izreka sodbe se pritožuje tožnica iz vseh pritožbenih razlogov. Pri podaji izvedenskega mnenja je sodeloval dr. A.A., ki je mnenje o invalidnosti podal že v socialnem sporu, opr. št. V Ps 2011/2014. Ker je stališče o zdravstvenem stanju že zavzel, je podan utemeljen dvom v nepristranskost. Sodišču prve stopnje je sporočila nestrinjanje s sodelovanjem dr. A.A. in dr. B.B., vendar je bila ob prejemu obvestila o sestavi pri izvedenskem organu že pregledana. Izvedensko mnenje je le prepis predhodno podanega izvedenskega mnenja, zato ne zadosti kriterijem popolnosti, celovitosti in notranje skladnosti. Po izdelavi predhodnega mnenja je imela dodatne zdravstvene težave. Napade atrijske fibrilacije je imela, ne da bi delala. Iz mnenja ni razvidno, kateri izvedenci so jo pregledali, zakaj niti kdaj, zato se do ugotovitev izvedencev ni mogla substancirano izjasniti in sta podani kršitvi iz 8. in 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP. Čeprav je podala pripombe s področja ortopedije, psihiatrije in srčnih bolezni, je bil zaslišan le dr. A.A.. Že decembra zaradi bolečin v nogah ni zmogla napora, da bi opravila obremenilno testiranje, novo testiranje pa ni bilo opravljeno, čeprav bi bilo to potrebno za oceno invalidnosti. Na osebnem pregledu ni bila ugotavljana zmožnost sklenitve rok za vratom in v predelu ledvene hrbtenice, čeprav omejitve dvigovanja bremen nad višino ramen naj ne bi več potrebovala. Ni pojasnjeno, kaj pomeni dokaj dobra ohranjena gibljivost zgornjih in spodnjih okončin, vendar pa ne pomeni, da je zmožna dvigovati bremena tudi nad višino ramen. Noben izvid ne kaže na izboljšanje zdravstvenega stanja, ki je slabše kot leta 2015. Komisija za fakultetna izvedenska mnenja (v nadaljevanju Komisija) ugotavlja rizartrozo obeh CMC sklepov palcev rok, ne da bi ocenila, kako to vpliva na zmožnost dvigovanja bremen nad višino ramen. Čeprav psihično testiranje ni bilo opravljeno, je Komisija menila, da so težave povezane s slabšo inteligentnostno sposobnostjo. Zaradi anksioznosti in depresije ji je bil 15. 5. in 17. 8. 2017 predpisan Dormicum, ki je indiciran le pri hudi motnji. Psihično stanje pri podaji mnenja ni bilo ustrezno upoštevano, čeprav je bil ugotovljen sum na odvisnost od benzodiazepinov. Če bi bil strah, naveden v izvidu z dne 17. 8. 2017, res le anamnestičen podatek, ji Dormicum ne bi bil ponovno predpisan. Do izvida z dne 13. 10. 2017 se izvedenec ni opredelil, čeprav je bila obravnavana zaradi disociativnih motenj in obsesivne problematike pri anankastični osebnosti in generalizirani anksiozni motnji. Gre za novejši izvid in je v nasprotju z oceno izvedenca, da novejši izvidi ne vplivajo bistveno na oceno delazmožnosti. Depresivne težave so se pojavile že leta 2015, ko ji je bil predpisan anksiolitik, vendar terapija ni bila uspešna, saj je leta 2017 prišlo do poslabšanja. 13. 10. 2017 so ji bili predpisani še Asentra, Trittico in Lorsilan zaradi hude depresivno anksiozne motnje. Sodišče bi moralo pridobiti še psihiatrično dopolnitev izvedenskega mnenja. Omejitev samostojnega določanja tempa in ritma dela je zgolj navidezna. Izvedensko mnenje je bilo podano tudi brez testa fizične zmogljivosti opravljanja dela z omejitvami. Izpoved dr. A.A., da v običajnem življenju dnevno dviguje z obema rokama bremena, težja od 5 kg, je pavšalna in nepreverljiva ter nima podlage. Ohranjen pincetni prijem ne pomeni, da ima tudi potrebno moč za dvig bremena do 5 kg nad višino ramen. Niti s priznanimi omejitvami ne more dosegati polne delovne učinkovitosti, ki pomeni enormno fizično obremenitev in poslabšanje anksioznosti, ki je po izvidu z dne 26. 7. 2016 sprožilni dejavnik za napade paroksizmov atrijske fibrilacije. Komisija ni pojasnila, kako anksiozno depresivne motnje in jemanje bezodiazepinov ter antipsihotikov vpliva na delazmožnost in ponoven nastanek atrijske fibrilacije. Ker kljub pomanjkljivostim in nepopolnostim pridobljenega mnenja sodišče ni pridobilo drugega mnenja, je kršilo 254. člen ZPP, sodbe pa zaradi tega ni mogoče preizkusiti. Predlaga povrnitve stroškov.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve v obsegu izpodbijane II., III. in IV. točke izreka ter skladno z 2. odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP)1 pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje na podlagi pravilno in popolno ugotovljenega dejanskega stanja pravilno uporabilo materialno pravo. V postopku tudi ni prišlo do procesnih kršitev, na katere se pazi po uradni dolžnosti, niti do zatrjevanih.

K zatrjevanim procesnim kršitvam

5. Večkrat zatrjevana kršitev iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP ni podana. Podana bi bila, če bi imela sodba pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne bi mogla preizkusiti, zlasti pa, če bi bil izrek nerazumljiv, če bi nasprotoval samemu sebi ali razlogom ali če sploh ne bi imela razlogov ali v njej ne bi bili navedeni razlogi o odločilnih dejstvih ali bi bili nejasni ali med seboj v nasprotju. Izpodbijana sodba ne glede na dokazno oceno sodišča prve stopnje, nima takšnih pomanjkljivosti, da je ne bi bilo mogoče preizkusiti.

6. Podana ni niti zatrjevana kršitev iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, ker naj se tožnica ne bi mogla substancirano izjasniti do ugotovitev članov izvedenskega organa, ki so jo osebno pregledali. Neutemeljene oziroma celo protispisne so pritožbene navedbe, da naj iz izvedenskega mnenja ne bi izhajalo, kdo, kdaj in zakaj jo je pregledal.2 Tožnici je bila dana možnost, da se izjasni do pisnega izvedenskega mnenja z dne 16. 4. 2018, in je tudi podala pripombe.

7. Nadalje ni podana niti smiselno zatrjevana relativna kršitev postopka po 1. odstavku 339. člena ZPP v zvezi s 6. točko 1. odstavka 70. člena ZPP. Ne le, da predlog za izločitev člana Komisije dr. A.A. sploh ni bil podan, za kaj takega tudi ni razlogov. Čeprav se tožnica s sodelovanjem dr. A.A. in dr. B.B. v Komisiji ni strinjala, za to ni navedla nobenega utemeljenega razloga.3 Naknadno je sodišču povsem nedvoumno sporočila, da ne podaja predloga za izločitev izvedencev.4 Razlog za izločitev po 6. točki 70. člena ZPP so sicer druge okoliščine, ki vzbujajo dvom v nepristranskost. Gre za okoliščine, iz katerih bi izhajalo izvedenčevo vnaprejšnje prepričanje o zadevi ali če bi njegovo ravnanje kazalo na pristranski odnos do stranke. Takšne okoliščine v obravnavanem primeru niso podane. Zgolj to, da je dr. A.A. tožničino delazmožnost predhodno že ocenjeval v drugem sodnem postopku in v drugem pravno relevantnem obdobju, samo po sebi nikakor ne more biti razlog za njegovo izločitev. Njegovo sodelovanje v Komisiji je skladno z načelom ekonomičnosti in hitrosti postopka (11. člen ZPP).

8. Čeprav je sodišče prve stopnje zaslišalo le dr. A.A., ne pa vseh članov Komisije, in čeprav ni pridobilo drugega izvedenskega mnenja, ni prišlo niti do kršitve določb postopka in posledično ne do nepravilno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja. Na tožničin predlog po dopolnitvi izvedenskega mnenja, v katerem se ni izrecno opredelila, kateri član Komisije naj mnenje dopolni, niti ni izrecno predlagala zaslišanja drugih članov, je sodišče prve stopnje zaslišalo specialista medicine dela, ki po sodni praksi5 lahko najbolj kompententno oceni vpliv zdravstvenega stanja na preostalo delovno zmožnost. Pri zaslišanju sta bili prisotni tožnica in njena pooblaščenka, ki sta mu imela možnost postavljati vprašanja. Po zaslišanju tožnica ni predlagala zaslišanja drugih članov niti novega sodnega izvedenca,6 zato tega ne more uspešno uveljavljati v pritožbi.

Predmet spora in materialnopravna podlaga za pritožbeno rešitev zadeve

9. Predmet tega socialnega spora je presoja pravilnosti in zakonitosti izpodbijane dokončne odločbe toženca v zvezi s prvostopenjsko odločbo o zavrnitvi zahteve za priznanje novih pravic iz invalidskega zavarovanja. Tožnica je invalid III. kategorije zaradi posledic bolezni s priznano pravico do dela na drugem delu, kjer opravlja fizično lažja dela, izmenoma sede in stoje, z dvigovanjem bremen do 5 kg, ki naj na izmeno ne presegajo 300 kg, brez stalne prisilne drže in globokega sklanjanja ali dvigovanja bremen nad višino ramen ter brez vsiljenega tempa in ritma dela, s krajšim delovnim časom štiri ure dnevno od 1. 6. 2014 dalje.7 Invalidska komisija I. stopnje je sicer ocenila, da je pri tožnici s 15. 2. 2017 prišlo do spremenjene III. kategorije invalidnosti, s krajšim delovnim časom po 4 ure dnevno je zmožna za delo na drugem delovnem mestu z omejitvami: fizično lažja dela, izmenoma sede in stoje, z dvigovanjem lažjih bremen, ki na izmeno ne presegajo 300 kg, brez stalne prisilne drže in globokega sklanjanja, zmožna za delo v toplotno urejenem prostoru, kjer sama določa ritem in tempo dela za doseganje polne delovne učinkovitosti, pri katerem ročno premešča bremena do največ 5 kg. Vendar je invalidska komisija II. stopnje ocenila, da zdravljenje še ni zaključeno, zato ni invalidnosti. Sporno je torej, ali je pri tožnici od 1. 6. 2014 do 29. 9. 2017 prišlo do takšnega poslabšanja zdravstvenega stanja, ki bi opravičevalo pridobitev novih pravic na podlagi invalidnosti, oziroma da izpolnjuje pogoje za razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti.

10. Sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je pri tožnici sicer prišlo do poslabšanja zdravstvenega stanja, vendar le do spremenjene III. kategorije invalidnosti z dodatno potrebo po novih fizičnih razbremenitvah, ni pa prišlo do nove invalidnosti v smislu višje oziroma vtoževane I. kategorije invalidnosti zaradi popolne izgube delovne zmožnosti.

11. Pravna podlaga za pritožbeno rešitev zadeve je Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2).8 Če se zavarovancu, pri katerem je podana invalidnost II. ali III. kategorije, že ugotovljena invalidnost poslabša ali nastane nov primer invalidnosti zaradi bolezni ali poškodbe zunaj dela, tako da izpolnjuje pogoje za pridobitev nove pravice, pridobi to pravico, če na dan nastanka spremembe ali nove invalidnosti izpolnjuje pogoje starosti in zavarovalne ali pokojninske dobe, določene s tem zakonom, za pridobitev nove pravice (93. člen ZPIZ-2). V I. kategorijo invalidnosti se skladno s 1. alinejo 2. odstavka 63. člena ZPIZ-2 razvrsti zavarovanec, ki ni več zmožen opravljati organiziranega pridobitnega dela ali ni zmožen opravljati svojega poklica in nima več preostale delovne zmožnosti.

Bistvene dejanske okoliščine konkretnega primera

12. Sodišče prve stopnje je za razjasnitev dejanskega stanja pridobilo izvedensko mnenje Komisije v sestavi specialista medicine dela, psihiatra, ortopeda in internista, ki je potrdilo mnenje invalidske komisije I. stopnje iz predsodnega upravnega postopka. Ocenila je, da je pri tožnici od 15. 2. 2017 dalje zaradi posledic bolezni podana III. kategorija invalidnosti, s krajšim delovnim časom po 4 ure dnevno je zmožna za delo na drugem delovnem mestu z določenimi omejitvami. Razlogov za popolno izgubo delovne zmožnosti ni ugotovila.

Komisija je utemeljila zlasti, da gre pri tožnici za pomanjkanje vitamina B12, levostransko hernijo diskusa L2-3 in arterijsko hipertenzijo. Od leta 2015 se zdravi zaradi paroksizmalne atrijske fibrilacije, v letih 2015 in 2016 dvakrat z elektrokonverzijo. Obremenitveno testiranje je bilo nediagnostično zaradi majhne dosežene obremenitve ob bolečinah v nogah, vendar nima znakov srčnega popuščanja. Holtermonitorizacija 2016, razen blago povečane prekatne in nadprekatne ektopične aktivnosti, ni pokazala pomembnih motenj srčnega ritma. Marca 2016 je bila pregledana pri kirurgu zaradi rizartroze. Novembra 2015 je bila močno aksiozno depresivna, po zdravilih ni bilo izboljšanja. Zaslišan dr. A.A. je vztrajal pri podani oceni delazmožnosti in jo še dodatno prepričljivo utemeljil. 13. Pridobljeno izvedensko mnenje tudi po stališču pritožbenega sodišča kot prepričljivo, strokovno in skladno z medicinsko dokumentacijo predstavlja dovolj popolno in objektivizirano podlago za zaključek, da pri tožnici do 29. 9. 2017 ni prišlo do takšne spremembe v stanju invalidnosti, da bi bila podana popolna izguba delovne zmožnosti, temveč je še zmožna za delo s časovno in določenimi fizičnimi razbremenitvami.

14. Izvedensko mnenje je podano na podlagi obsežne medicinske in delovne dokumentacije ter osebnega pregleda. Popolna medicinska dokumentacije je pogoj za oceno invalidnosti.9 Čeprav za oceno delazmožnosti obremenilno in psihološko testiranje niti testiranje fizične zmogljivosti ni bilo opravljeno, je bilo izvedensko mnenje izdelano na podlagi dokumentacije, ki je bila poleg osebnega pregleda zadostna podlaga za oceno invalidnosti. Pritožbena izvajanja v smeri potrebe po dodatnih testih oziroma pregledih za popolno oceno delazmožnosti zato niso utemeljena. Čeprav je po ustaljeni sodni praksi10 obseg sodne presoje dokončnega upravnega akta v materialnem in procesnem smislu vezan in tudi omejen na dejansko stanje do izdaje dokončne odločbe toženca, torej do 29. 9. 2017, in je morebitno poslabšanje zdravstvenega stanja po dokončnosti izpodbijane odločbe lahko le predmet novega predsodnega postopka pri tožencu,11 je bila pri podaji mnenja upoštevana celo kasnejša dokumentacija, vključno z izvidom psihiatra z dne 13. 10. 2017. Vendar pa po prepričljivi izpovedi dr. A.A. iz te dokumentacije ne izhajajo dejstva, ki bi pomembneje vplivala na oceno tožničine delazmožnosti.

15. Pri podaji mnenja je bil upoštevan tudi izvid obremenilnega testiranja z dne 16. 10. 2015. Član Komisije je dodatno prepričljivo izpovedal, da niti na osebnem pregledu niso ugotovili sprememb, ki bi kazale na srčno popuščanje. Izrecno je pojasnil, da samo dejstvo, da je imela napade atrijske fibrilacije, ki jih nima več, ne vpliva bistveno na delazmožnost, še zlasti ne pri delih s predlaganimi omejitvami, ki bi jih lahko opravljala. Ob napadu se priporoča krajši bolniški stalež, predlagane razbremenitve pa so potrebne zaradi srčne dekompenzacije oziroma arterijske hipertenzije.

Pri oceni tožničine invalidnosti so bili upoštevani tudi psihiatrični izvidi, vključno z dne 15. 5. 2017 in z dne 17. 8. 2017. Čeprav se v izvidu z dne 17. 8. 2017 navaja strah, je zaslišan dr. A.A. izpovedal, da ne gre za panične napade niti fobične simptome, temveč za somatizacijsko motnjo oziroma strah pred napadi srčne aritmije. Pojasnil je, da je tožnica na pregledu izpostavila poudarjeno somatizacijo, projekcijo psihičnega nezadovoljstva v somatske težave, ki nimajo potrditve v somatskih izvidih. Veže jih na težave s srcem, vendar preteča patalogija ni bila ugotovljena. Strah pred ponovitvijo bolezni ob normalnem stanju ne more predstavljati omejitev delazmožnosti. Pri pregledu depresija ni bila potrjena, temveč le potrtost, ki pa ni globlja depresija, ki bi zahtevala večji vpliv pri oceni delazmožnosti. Tožnica je brez motivacijskih mehanizmov, pasivna in nezainteresirana. Pritožbena izvajanja v smeri neupoštevanja tožničinega psihičnega stanja in predpisane terapije zato niso utemeljene.

Zaslišan specialist medicine dela je prepričljivo pojasnil tudi, da stanj, ki bi narekovale omejitev dvigovanja bremen do 5 kg nad višino ramen, na osebnem pregledu niso ugotavljali, saj sta bili gibljivosti zgornjih ekstremitet in vratne hrbtenice, razen rotacije v levo, normalni, atrofije sezibilitetnih motenj in neizvedljivosti miotatičnih refleksov pa niso ugotovili. Niti v medicinski dokumentaciji ni izvida o okvarah vratne hrbtenice ali ramenskih sklepov. Zato pritožbene navedbe v tej smeri niso utemeljene. Enako velja za pritožbene navedbe v zvezi z omejitvijo samostojnega določanja tempa in ritma dela. Niti invalid, ki dela z fizičnimi razbremenitvami, ne more sam odločati o tem, koliko dela bo v določenem času opravil. Zaslišan izvedenec je posebej poudaril, da je tožničin pincetni prijem obojestransko dobro ohranjen, zato so neutemeljene oziroma celo protispisne pritožbene navedbe, da vpliv rizartroze na delovno zmožnost naj ne bi bil ugotovljen.

Odločitev pritožbenega sodišča

16. Vse predhodno navedeno pomeni, da je sodišče prve stopnje sodno izvedensko mnenje Komisije utemeljeno sprejelo kot podlago za odpravo izpodbijane dokončne odločbe in delno odpravo prvostopenjske odločbe, in tožnici ob razvrstitvi v III. kategorijo invalidnosti s 15. 2. 2017 in ob pravici do dela s krajšim delovnim časom določilo nove fizične omejitve pri delu od 1. 3. 2017 dalje ter tudi pravilno zavrnilo postavljen tožbeni zahtevek na razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti. Pritožbeno sodišče je zato na podlagi 353. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (II., III. in IV. točka izreka). Ostale pritožbene navedbe za pritožbeno rešitev zadeve niso relevantne.12

17. Ker tožnica, ki jo v pritožbenem postopku zastopa odvetnica, dodeljena z odločbo o brezplačni pravni pomoči,13 s pritožbo ni uspela, stroški pritožbe bremenijo proračunska sredstva prvostopenjskega sodišča. 1 Ur. l. RS, št. 73/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami. 2 Strani 13 do 15 izvedenskega mnenja. 3 Vloga z dne 16. 4. 2018, listovna številka 24 sodnega spisa. 4 Vloga z dne 24. 4. 2018, listovna številka 27 sodnega spisa. 5 Na primer VIII Ips 26/2017. 6 Zapisnik naroka z dne 6. 9. 2018, listovna številka 61 sodnega spisa. 7 Sodba Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, opr. št. V Ps 2001/2014 z dne 18. 2. 2016. 8 Ur. l. RS, št. 96/2012 s spremembami. 9 Po 4. odstavku 22. člena Pravilnika o organizaciji in načinu delovanja izvedenskih organov Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (Ur. l. RS, št. 60/2013 s spremembami) se predlogu za uvedbo postopka priloži za ugotovitev invalidnosti obvezna medicinska dokumentacija, ki je nujna za pravilno oceno delovne zmožnosti v obsegu in vsebini, kot je določena v seznamu obvezne medicinske dokumentacije za uveljavljanje pravic na podlagi invalidnosti in preostale delovne zmožnosti, ki je kot priloga sestavni del tega pravilnika, in iz katere je razvidno, da z zdravljenjem in ukrepi medicinske rehabilitacije ni mogoče odpraviti sprememb v zdravstvenem stanju zavarovanca. 10 Na primer tudi v sodbi VS RS VIII Ips 82/2014. 11 Predlog za priznanje novih pravic iz invalidskega zavarovanja pri tožencu je bil že vložen. 12 1. odstavek 360. člena ZPP. 13 Odločba BPP 453/2018 z dne 25. 10. 2018.