Jedro

ZPP v tretjem odstavku 338. člena določa, da se sodba na podlagi pripoznave lahko izpodbija zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka ali zaradi tega, ker je bila izjava o pripoznavi oziroma odpovedi ali izjava, da podlaga tožbenega zahtevka ni sporna, dana v zmoti ali pod vplivom prisile ali zvijače. Ker tožena stranka v pritožbi ne navaja, da je sodišče storilo bistvene kršitve določb postopka oziroma ne navaja, da je bila izjava o pripoznavi podana v zmoti ali pod vplivom prisile ali zvijače, je sodišče prve stopnje utemeljeno izdalo sodbo na podlagi pripoznave.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je izdalo sodbo na podlagi pripoznave, s katero je razsodilo, da je tožena stranka dolžna tožniku plačati razliko v plači za mesec julij 2011 v bruto znesku 640,00 EUR ter po odvodu davkov in prispevkov izplačati neto znesek 498,00 EUR, ter povračilo stroškov v višini 96,78 EUR, skupaj 595,31 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 8. 2011 dalje do plačila. Razsodilo je, da je tožena stranka dolžna tožniku obračunati regres za letni dopust za leto 2010 v bruto znesku 734,15 EUR ter po odvodu davkov in prispevkov pripadajoči neto znesek izplačati tožniku skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. 4. 2011 dalje do plačila (I. točka). Odločilo je, da je tožena stranka dolžna tožniku obračunati regres za letni dopust za leto 2011 v bruto znesku 748,10 EUR ter po odvodu davkov in prispevkov pripadajoči neto znesek izplačati tožniku skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 2. 7. 2011 dalje do plačila (II. točka). Prav tako je odločilo, da je tožena stranka dolžna tožniku plačati odpravnino zaradi izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavca v višini 180,74 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 8. 2011 do plačila (III. točka). Odločilo je, da so stroški tega dela postopka nadaljnji stroški v zadevi, ki teče pred naslovnim sodiščem pod opr. št. Pd 189/2012 (IV. točka).

2. Tožena stranka vlaga pritožbo in navaja, da je tožena stranka od dne 11. 9. 2014 v skladu s sklepom Okrožnega sodišča v Celju, v postopku poenostavljene prisilne poravnave, ki se vodi pod opr. št. St. 4204/2012. V postopku poenostavljene prisilne poravnave je pod zaporedno številko 49 tožena stranka pripoznala tudi tožnikove terjatve v bruto znesku 3.803,52 EUR, ki predstavljajo tudi obveznosti izplačila po tej sodbi. Z načrtom finančnega prestrukturiranja tožena stranka predvideva zmanjšanje svojih navadnih terjatev za 80 % in odlog plačila preostanka navadnih terjatev. Skladno z določili ZFPPIPP mora tožena stranka zagotavljati vsem upnikom enakopravno poplačilo. Prav tako je tožena stranka tožniku pripoznala pravico do poplačila odpravnine, kar je opredeljeno v višini 180,74 EUR. Tožena stranka je na naroku izpostavila, da višino terjatev pripoznava in da jih v višini, kot jo pripoznava v tem sporu vključuje tudi v poročilo o finančnem položaju in poslovanju dolžnika na dan 30. 6. 2014. Na naroku je predlagala odložitev plačila do sprejema pravnomočnega sklepa. Podan predlog s strani tožene stranke, da bi bila odločitev sprejeta na rednem naroku v mesecu februarju ni bil upoštevan, tožena stranka pa ugovarja zgoraj navedeni predmetni sodbi, ker ji onemogoča zagotavljanje enakopravnega poplačila upnikov.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z določbo 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s sprem.) po uradni dolžnosti pazilo na absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri navedenem preizkusu je ugotovilo, da sodišče ni storilo bistvenih kršitev pravil postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti.

5. ZPP v tretjem odstavku 338. člena določa, da se sodba na podlagi pripoznave lahko izpodbija zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka ali zaradi tega, ker je bila izjava o pripoznavi oziroma odpovedi ali izjava, da podlaga tožbenega zahtevka ni sporna, dana v zmoti ali pod vplivom prisile ali zvijače. Tožena stranka pa navedenih pritožbenih razlogov niti ne navaja, pač pa navaja, da je v postopku prostovoljne prisilne poravnave. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da se sklep o začetku postopka poenostavljene prisilne poravnave z dne 11. 9. 2014, ki ga tožena stranka prilaga šele v pritožbi, nanaša na pravno osebo A. d.o.o., C., B.. V predmetni zadevi pa je tožena stranka A. d.o.o., D., E., tako da ni mogoče z gotovostjo niti šteti, da gre za isti pravni subjekt. Prav tako je pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti vpogledalo v bazo AJPES in ugotovilo, da je za pravni subjekt A. d.o.o., C., B., postal sklep o začetku postopka poenostavljene prisilne poravnave pravnomočen dne 5. 2. 2015, delovno sodišče pa je v predmetni zadevi odločalo dne 28. 11. 2014, torej pred pravnomočnostjo sklepa o poenostavljeni prisilni poravnavi.

6. Ker pritožba ne navaja, da je sodišče storilo bistvene kršitve določb postopka ali iz razloga, ker je bila izjava o pripoznavi podana v zmoti ali pod vplivom prisile ali zvijače, je pritožbo tožene stranke, ki v večjem delu navaja, da bo v konkretnem primeru šlo za neenakopravno obravnavo upnikov, pritožbeno sodišče kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, za kar je imelo pravno podlago v določilih 353. člena ZPP.