Jedro

Navedbe v pritožbi vsebinsko pomenijo zatrjevanje napačnega vročanja, in ne razlogov, ki bi se nekrivdno pripetili tožnikom. Z navedenimi razlogi pa pritožnica ne more uspeti, saj napačna vročitev vabila na glavno obravnavo oziroma poziva na odgovor na vlogo nasprotne stranke ni razlog, iz katerega bi bilo mogoče vložiti predlog za vrnitev v prejšnje stanje, pač pa lahko kvečjemu predstavlja kršitev pravil postopka, ki se uveljavlja v pritožbi zoper sodbo (tožeča stranka je vložila tudi pravočasno pritožbo zoper prvostopenjsko sodbo). Pogoj za ugoditev predlogu za vrnitev v prejšnje stanje je namreč le opravičljiva zamuda, ki se je pripetila stranki, napake sodišča pri vročanju pa so pri tem izključene.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Vsaka stranka sama nosi svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog prve tožnice in druge tožnice za vrnitev v prejšnje stanje, vložen dne 31. 7. 2020. 2. Tožeča stranka se zoper sklep pravočasno pritožuje zaradi bistvenih kršitev določb postopka, zmotne uporabe materialnega prava ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Predlaga, da sodišče druge stopnje sklep spremeni tako, da predlogu tožeče stranke za vrnitev v prejšnje stanje ugodi, podrejeno pa, da sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje, v vsakem primeru pa toženi stranki naloži plačilo vseh stroškov postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

3. Tožena stranka v pravočasnem odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev in potrditev izpodbijanega sklepa. Priglaša stroške za odgovor na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Zakon o pravdnem postopku (ZPP) v 116. členu določa, da če stranka zamudi narok ali rok za kakšno pravno dejanje in izgubi zaradi tega pravico opraviti to dejanje, ji sodišče na njen predlog dovoli, da ga opravi pozneje (vrnitev v prejšnje stanje), če spozna, da je stranka zamudila narok oziroma rok iz upravičenega razloga. Če se dovoli vrnitev v prejšnje stanje, se pravda vrne v tisto stanje, v katerem je bila pred zamudo, in se razveljavijo vse odločbe, ki jih je sodišče izdalo zaradi zamude.

6. Tožeča stranka je vložila predlog za vrnitev v prejšnje stanje glede roka za odgovor na odgovor tožene stranke na tožbo in glede naroka z dne 10. 7. 2020. V predlogu navaja, da ji dne 11. 6. 2020 ni bilo vročeno niti vabilo na narok za dne 10. 7. 20202 niti poziv sodišča, da naj do 20. 6. 2020 odgovorita na navedbe tožene stranke v odgovoru na tožbo. Za poziv in opravljen narok za glavno obravnavo naj bi tožeča stranka izvedela šele z vpogledom pooblaščenca dne 28. 7. 2020 v spis. Dne 11. 6. 2020 je po navedbah tožeče stranke njen pooblaščene prejel le odgovor na tožbo. Ker pooblaščenec tako ni prejel ne poziva in ne vabila na narok, tožeča stranka ni odgovorila na odgovor na tožbo tožene stranke in se tudi ni udeležila naroka.

7. Sodišče prve stopnje je presodilo, da je z vročilnico, na katero je naslovnik napisal datum prejema in jo podpisal, dokazana tako vročitev predmetnega poziva kot tudi vabila na narok dne 10. 7. 2020. Po oceni navedb tožeče stranke in predloženih dokazov je prišlo do zaključka, da tožeči stranki ni uspelo dokazati napake pri vročanju poziva na odgovor in vabila na narok, zato ne izkazuje upravičenega razloga za zamudo, vsled česar se vrnitev v prejšnje stanje ne dovoli.

8. Tožeča stranka pritožbi vztraja, da je pooblaščenec tožeče stranke prejel 11. 6. 2020 zgolj odgovor na tožbo, brez poziva na podajo izjasnitve na odgovor na tožbo in brez vabila na narok. Pritožnica izpostavlja okoliščine, ki naj bi utemeljevale sklep, da mu niti poziv niti vabilo na narok nista bila vročena in vztraja pri zaslišanju prič, ki naj bi to dejstvo potrdile.

9. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da navedbe v pritožbi vsebinsko pomenijo zatrjevanje napačnega vročanja, in ne razlogov, ki bi se nekrivdno pripetili tožnikom. Z navedenimi razlogi pa pritožnica ne more uspeti, saj napačna vročitev vabila na glavno obravnavo oziroma poziva na odgovor na vlogo nasprotne stranke ni razlog, iz katerega bi bilo mogoče vložiti predlog za vrnitev v prejšnje stanje, pač pa lahko kvečjemu predstavlja kršitev pravil postopka, ki se uveljavlja v pritožbi zoper sodbo (tožeča stranka je vložila tudi pravočasno pritožbo zoper prvostopenjsko sodbo). Pogoj za ugoditev predlogu za vrnitev v prejšnje stanje je namreč le opravičljiva zamuda, ki se je pripetila stranki, napake sodišča pri vročanju pa so pri tem izključene.

10. Pritožbeno sodišče je s tem odgovorilo na pritožbene trditve, ki so odločilnega pomena pri presoji pravilnosti izpodbijanega sklepa (prvi odstavek 360. člena ZPP). Pritožbeni razlogi so se izkazali za neutemeljene in ker sodišče druge stopnje ob preizkusu izpodbijanega sklepa tudi ni ugotovilo kršitev določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo tožeče stranke zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2 točka 365. člena ZPP). Ker postopek s pritožbo v smislu 342. člena ZPP in nadaljnjih še ni bil izveden, pritožbeno sodišče o pritožbi zoper sodbo ni odločalo.

11. Izrek o pritožbenih stroških temelji na določilu prvega odstavka 165. člena, prvega odstavka 154. člena in prvega odstavka 155. člena ZPP. Tožeča stranka s pritožbo ni uspela, zato sama nosi svoje pritožbene stroške. Tožena stranka pa z odgovorom na pritožbo ni doprinesla k odločitvi, zato tudi ona sama nosi svoje stroške za odgovor na pritožbo.