Jedro

Predlagatelj kršitev določb pravdnega postopka ni natančno opredelil, pravna vprašanja, ki jih izpostavlja, pa niso taka, da o njih Vrhovno sodišče še ne bi zavzelo stališča.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za odpravo sklepa Javnega jamstvenega, preživninskega in invalidskega sklada RS št. 01493/01/2013 z dne 16. 4. 2013 in odločbe Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve št. 10001-18/2013-2 z dne 9. 7. 2013, s katerima je bila kot prepozna zavržena tožnikova zahteva za poravnavo obveznosti iz naslova pravic delavcev v primeru insolventnosti delodajalca, in zahtevek za priznanje pravice do izplačila neizplačanih plač in odpravnine. Ugotovilo je, da je tožniku delovno razmerje prenehalo na podlagi njegove izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 3. 8. 2012. Stečajni postopek nad delodajalcem se je začel 28. 12. 2012, tožnik je zahtevo za uveljavljanje pravic vložil 18. 3. 2013. Sodišče prve stopnje je pojasnilo, da je delavec skladno z Zakonom o Javnem jamstvenem, preživninskem in invalidskem skladu Republike Slovenije (ZJSRS, Ur. l. RS, št. 78/2006 s spremembami) do pravic iz tega zakona upravičen, če mu delovno razmerje preneha zaradi insolventnosti delodajalca. Tožnik je že pred začetkom stečajnega postopka podal izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, v takih primerih pa ZJSRS delavca ne ščiti. Poleg tega je sodišče prve stopnje poudarilo, da bi moral tožnik zahtevo za uveljavljanje pravic v primeru insolventnosti delodajalca vložiti najkasneje v 90 dneh od datuma prenehanja delovnega razmerja.

2. Sodišče druge stopnje je potrdilo odločitev prvostopenjskega sodišča. Kot pravilno je ocenilo odločitev tožene stranke, ki je tožnikovo zahtevo zavrgla, ker je bila prepozna (vložena več kot 90 dni po prenehanju delovnega razmerja). Poleg tega je pritrdilo sodišču prve stopnje, da je tožniku delovno razmerje prenehalo zaradi izredne odpovedi in ne zaradi insolventnosti tožene stranke, v takih primerih pa pravic po ZJSRS ni mogoče priznati.

3. Tožeča stranka je vložila pravočasen predlog za dopustitev revizije, v kateri bo tožnik razpravljal o bistvenih kršitvah določb postopka in o napačni uporabi materialnega prava v zvezi z vprašanjem ustavnosti določb prvega odstavka 16. člena in drugega odstavka 24. člena ZJSRS ter dolžnosti sodišča prekiniti postopek in začeti postopek za oceno ustavnosti po 23. členu Zakona o ustavnem sodišču. V predlogu tožnik navaja, da se je tekom celotnega postopka skliceval na neskladnost zgoraj navedenih zakonskih določb z Ustavo, Konvencijo in Direktivo. ZJSRS namreč pravice zagotavlja le delavcem, ki jim je delovno razmerje prenehalo zaradi insolventnosti delodajalca. Meni, da način prenehanja delovnega razmerja ni povezan z uveljavljanjem pravic po ZJSRS in ne spremeni narave delavčeve terjatve, ki je delodajalec ne more poplačati zaradi insolventnosti. Konvencija in Direktiva zagotavljata varstvo vsem delavcem ne glede na način prenehanja delovnega razmerja, ZJSRS pa to varstvo oži le na delavce, ki jim je delovno razmerje prenehalo zaradi insolventnosti delodajalca. Predlagatelj navaja, da revizijsko sodišče o tem ali podobnem vprašanju še ni odločalo. Vprašanje ima ustavnopravne elemente in revizijsko sodišče bi s svojo odločitvijo razvijalo in utrjevalo prakso nižjih sodišč, da se pri svojem delu ravnajo po Ustavi in mednarodnih aktih oziroma da skladno z zahtevo stranke prekinejo postopek ter zadevo predložijo Ustavnemu sodišču. 4. Predlog ni utemeljen.

5. Sodišče po prvem odstavku 367a. člena ZPP dopusti revizijo, če je od odločitve Vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Sodišče dopusti revizijo zlasti v naslednjih primerih: če gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča; če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse Vrhovnega sodišča ni, še zlasti, če sodna praksa višjih sodišč ni enotna; če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa Vrhovnega sodišča ni enotna.

6. Revizijsko sodišče ugotavlja, da niso izpolnjeni pogoji, ki jih za dopustitev revizije določa 367a. člen ZPP. Predlagatelj kršitev določb pravdnega postopka ni natančno opredelil, pravna vprašanja, ki jih izpostavlja, pa niso taka, da o njih Vrhovno sodišče še ne bi zavzelo stališča.