Jedro

Sporno besedilo, objavljeno na Facebook profilu obdolženke, je tudi po presoji pritožbenega sodišča bilo vidno širši javnosti. Nobenega dvoma ni, da je Facebook spletna stran. Bistvo tako imenovane javne razžalitve je, da je omogočena seznanitev z razžalitvijo večjemu krogu ljudi. Ne glede na to, da so do Facebook profila obdolženke lahko dostopali le t. i. "prijatelji", ne gre prezreti, da je bil zapis objavljen na spletni strani, torej predstavlja takšna objava nedvomno kvalificirano obliko kaznivega dejanja razžalitve in žaljive obdolžitve.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne Okrožnemu sodišču v Ljubljani v nadaljnji postopek.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedenim sklepom je Okrožno sodišče v Ljubljani na podlagi določbe tretjega odstavka 276. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) pod točko I izreka odločilo, da Okrožno sodišče v Ljubljani v predmetni kazenski zadevi ni stvarno pristojno, pod točko II izreka pa, da bo po pravnomočnosti sklepa zadeva odstopljena Okrajnemu sodišču v Ljubljani kot stvarno in krajevno pristojnemu sodišču. 2. Zoper sklep je pritožbo vložil zagovornik obdolžene s predlogom, da Višje sodišče v Ljubljani pritožbi ugodi in za odločanje o predmetni zadevi ugotovi stvarno in krajevno pristojnost Okrožnega sodišča v Ljubljani in izpodbijani sklep razveljavi.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je izpodbijano odločitev utemeljevalo na okoliščini, da iz dokazil, priloženih zasebni tožbi, izhaja, da je bil problematizirani zapis, objavljen na Facebook profilu obdolženke, ki pa je bil dostopen zgolj prijateljem obdolženke na Facebooku, saj je njen profil označen s simbolom, ki pomeni, da je profil zaprt. Pri svoji odločitvi je sodišče prve stopnje napačno razlagalo določbo 1. točke prvega odstavka 25. člena ZKP, ko je zaključilo, da je Facebook sicer spletno družbeno omrežje, ki pa je v konkretnem primeru dostopen le manjšemu krogu ljudi. Iz razlogov izpodbijanega sklepa izhaja, da je kvalificirana oblika kaznivega dejanja po členu 158 in 160 KZ-1 storjena, ko se z razžalitvijo seznani nedoločen krog ljudi, kar pa v konkretnem primeru ni bilo.

5. Pritrditi je pritožniku, da se obdolženki v zasebni tožbi očita, da je sporni zapis objavila na svoji Facebook strani, tako da so zapis videli vsi njeni Facebook prijatelji in da je isti zapis poslala na elektronski naslov info@...si, s čimer je javno na spletni strani Facebooka raznašala trditve, ki lahko škodujejo časti ali dobremu imenu zasebnih tožilcev in jih s tem užalila. Takšen zapis je bil tudi po presoji pritožbenega sodišča in na kar utemeljeno opozarja pritožnik, viden širši javnosti. Nobenega dvoma ni, da je Facebook spletna stran. Bistvo tako imenovane javne razžalitve je, da je omogočena seznanitev z razžalitvijo večjemu krogu ljudi. Ne glede na to, da so do Facebook profila obdolženke lahko dostopali le t. i. „prijatelji“, ne gre prezreti, da je bil zapis objavljen na spletni strani, torej predstavlja takšna objava nedvomno kvalificirano obliko kaznivega dejanja razžalitve in žaljive obdolžitve, na kar utemeljeno opozarjajo pritožniki. Upravičena kvalifikacija po drugem odstavku 158. in 160. člena KZ-1 je kadar je dejanje iz prvega odstavka 158. člena KZ-1 in 160. člena KZ-1 storjeno s tiskom po radiu, televiziji ali z drugim sredstvom javnega obveščanja ali na spletnih straneh ali na javnem shodu. 1. točka prvega odstavka 25. člena ZKP določa, da sodijo okrožna sodišča tudi o kaznivih dejanjih zoper čast in dobro ime, storjenih z javno objavo teh dejanj, s tiskom, po radiu, TV, ali z drugimi sredstvi javnega obveščanja, na spletnih straneh ali na javnem shodu, na gramofonski plošči, zgoščenki, filmu, DVD-ju in drugih video sredstvih, zvočnih in podobnih sredstvih, ki so namenjena širšemu krogu ljudi. Kot utemeljeno opozarja pritožnik, ima dostop do Facebook profila obdolženke širša javnost, zato je očitek v zasebni tožbi ustreza kvalificarni obliki kaznivega dejanja razžalitve in žaljive obdolžitve po drugem odstavku 158. člena KZ-1 in drugem odstavku 160. člena KZ-1 in je glede na pojasnjeno za sojenje o obdolženki očitanem kaznivem dejanju stvarno in krajevno pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani.

6. Glede na pojasnjeno je pritožbeno sodišče utemeljeni pritožbi zagovornika obdolženke ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo Okrožnemu sodišču v Ljubljani v nadaljnji postopek (tretji odstavke 402. člena ZKP).