Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
1. Stroški za nakazilo sodnih taks in predujmov so v odvetniški tarifi posebej predvideni v 7. tč. 39. tar. št. v obliki "raznih drugih storitev". Spisovni podatki potrjujejo, da je odvetnik tožeče stranke nakazal s svojega računa sodno takso za tožbo ter predujem za izvedenca.
2. Zahtevki in druge obrazložene vloge, na podlagi katerih poteka postopek za določitev odškodnine pri zavarovalnicah, so ovrednoteni po tar. št. 18/1, torej enako kot sestavljanje tožbe. Nedvomno morajo zato taki zahtevki pred pravdo tudi izpolnjevati enako stroga merila v smislu obrazloženosti vloge in določenosti zahtevka.
Pritožbi se delno ugodi in se zato odločitev sodišča prve stopnje o pravdnih stroških s p r e m e n i tako, da je dolžna tožena stranka povrniti tožeči stranki v 15 dneh (poleg 758.123,00 sit ) še nadaljnjih 88,128 EUR stroškov prvostopenjskega postopka, v primeru zamude z zamudnimi obrestmi od zamude dalje.
Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki 116,43 EUR stroškov pritožbenega postopka v 15-ih dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zamude dalje.
Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijano sodbo odločilo, da je dolžna tožena stranka plačati tožeči stranki znesek 5.149.241,20 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 30.9.2002 dalje do plačila, glede pravdnih stroškov pa, da jih ji je dolžna povrniti v višini 758.123,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi. Zahtevek tožeče stranke za povrnitev višjih stroškov postopka je zavrnilo.
Zoper sodbo se v delu, kolikor ji niso bili priznani višji stroški, pritožuje tožeča stranka po pooblaščencu. Meni, da bi ji moralo sodišče priznati stroške tudi za naslednja opravila, opredeljena v stroškovniku: sestanek s stranko, pregled listin, sestava zahtevka pred pravdo, sestava pritožbe zoper odklonitev zahtevka, za nakazilo sodnih taks in predujmov, prejem sodbe, potrditev pravnomočnosti in sestava končnega poročila stranki. Vsi ti stroški so bili za pravdo potrebni, gre za samostojna opravila, ki niso zajeta v drugih opravilih iz Odvetniške tarife, zaradi česar bi jih sodišče moralo upoštevati tako, da bi zanje tožeči stranki priznalo stroške posebej.
Pritožba je delno utemeljena.
Da sta postavki "sestanek s stranko" in "pregled listin" opravili, ki sta zajeti v sestavo tožbe, ne pa samostojni storitvi, katerih plačilo bi lahko tožeča stranka uveljavljala po 39. tar. št. odvetniške tarife, v sodni praksi ni sporno. Isto velja za "prejem sodbe" in za "potrditev pravnomočnosti" (za slednje ni znano, ali bo odvetnik v bodoče to storitev sploh opravil). V tem delu je zato pritožba neutemeljena. Drugače pa velja glede sestave končnega poročila stranki. Nedvomno je po zaključku postopka odvetnik dolžan stranko, ki jo je zastopal, seznaniti z uspehom postopka in pravnimi možnostmi, ki iz tega sledijo. Sodna praksa zato sestavo takšnega poročila priznava kot samostojno odvetniško opravilo, plačilo zanj pa je mogoče enačiti z obrazloženim dopisom, kadar gre za daljše argumentirano pojasnilo odvetnika oz. kot kratek dopis in obvestilo po 4. tč. 39. tar. št. odvetniške tarife. V obravnavanem primeru tožeča stranka ni izkazala kakšne obširnejše vloge v ta namen, zato ji gre za obvestilo stranki 20 točk. Stroški za nakazilo sodnih taks in predujmov so v odvetniški tarifi posebej predvideni v 7. tč. 39. tar. št. v obliki "raznih drugih storitev" (izrecno je kot primer navedeno nakazilo izvedenin, taks in podobno), pri čemer gre odvetniku za vsako storitev 20 točk. Spisovni podatki potrjujejo, da je odvetnik tožeče stranke nakazal s svojega računa sodno takso za tožbo (potrdilo o izvedeni transakciji na list. št. 4 spisa (ne pa tudi za sodbo) ter predujem za izvedenca (potrdilo o izvedeni transakciji na list. št. 36 spisa). Zato mu gre iz tega naslova skupaj 40 odvetniških točk. Po 38. tar. št. odvetniške tarife so zahtevki in druge obrazložene vloge, na podlagi katerih poteka postopek za določitev odškodnine pri zavarovalnicah, ovrednoteni po tar. št. 18/1, torej enako kot sestavljanje tožbe. Nedvomno morajo zato taki zahtevki pred pravdo tudi izpolnjevati enako stroga merila v smislu obrazloženosti vloge in določenosti zahtevka. Dopis, ki ga je odvetnik tožeče stranke naslovil na zavarovalnico dne 9.9.2002 (priloga A5 spisa), temu standardu ne ustreza, enako kot tudi ne pritožba zoper odklonitev zahtevka (priloga A6 spisa). Je pa obe vlogi mogoče opredeliti kot obrazložena dopisa po 3. tč. 39. tar. št., ki priznava za take vloge 50 točk. Za vsako od teh vlog je zato pritožbeno sodišče tožeči stranki priznalo 50 točk. Skupaj je tako pritožba tožeče stranke utemeljena za 160 odvetniških točk in 20 % DDV, kar skupaj ob vrednosti točke 0,459 EUR znese 88,128 EUR. Za ta znesek je zato pritožbeno sodišče odločbo sodišča prve stopnje spremenilo.
Ker je tožeča stranka uspela le z zneskom 88,128 EUR, ji je pritožbeno sodišče priznalo stroške pritožbenega postopka glede na višino tega zneska. Za sestavo pritožbe ji gre tako 125 odvetniških točk ali 57,375 EUR, 20 % DDV ali 11,475 EUR in takso za pritožbo v višini 600 točk ali 47,58 EUR, skupaj 116,43 EUR.