Jedro

Jedro

Tožnikove pripombe na izvedensko mnenje so natančne in konkretizirane, zato bi se moralo sodišče prve stopnje v obrazložitvi sodbe do njih opredeliti in tako navesti, zakaj niso utemeljene in zakaj dodatna pojasnila, ki jih je tožnik zahteval, niso potrebna oziroma zakaj ni potrebna dopolnitev izvedenskega mnenja oziroma zaslišanje izvedenca.

Tožnikove pripombe na izvedensko mnenje so natančne in konkretizirane, zato bi se moralo sodišče prve stopnje v obrazložitvi sodbe do njih opredeliti in tako navesti, zakaj niso utemeljene in zakaj dodatna pojasnila, ki jih je tožnik zahteval, niso potrebna oziroma zakaj ni potrebna dopolnitev izvedenskega mnenja oziroma zaslišanje izvedenca.

Izrek

Izrek

I.Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje razveljavi v točkah II in IV izreka ter se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

I.Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje razveljavi v točkah II in IV izreka ter se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II.V ostalem se pritožba zavrne in se v nerazveljavljenem delu (točkah I in III izreka) potrdita sodba in sklep sodišča prve stopnje.

II.V ostalem se pritožba zavrne in se v nerazveljavljenem delu (točkah I in III izreka) potrdita sodba in sklep sodišča prve stopnje.

III.Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

III.Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo in sklepom odločilo, da ni pristojno za odločanje o delu tožbe, ki se nanaša na obračun in plačilo davkov in prispevkov, zato je v tem delu tožbo zavrglo (točka I izreka). Zavrnilo je tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti in za razveljavitev Sporazuma z dne 10. 8. 2023; za ugotovitev, da delovno razmerje tožnika pri toženki ni prenehalo 11. 8. 2023, pač pa je trajalo do izdaje odločbe sodišča prve stopnje; da se pogodba o zaposlitvi sodno razveže z dnem izdaje sodbe sodišča prve stopnje; da je toženka dolžna tožniku za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja plačati nadomestilo plače z zakonskimi zamudnimi obrestmi in mu vpisati delovno dobo ter mu plačati denarno povračilo (točka II izreka). Zavrnilo je tudi tožbena zahtevka, da je toženka dolžna tožniku obračunati in plačati preostanek plače za mesec julij 2023 v znesku 1.714,73 EUR in za mesec avgust 2023 v znesku 962,86 EUR ter mu plačati stroške za službena potovanja za mesec julij 2023 v znesku 825,00 EUR in za mesec avgust 2023 v znesku 521,67 EUR, vse z zakonskimi zamudnimi obrestmi (točka III izreka). Odločilo je še, da je tožnik dolžan povrniti toženki stroške postopka v zvezi z zahtevkoma za plačilo plače in dnevnic za julij in avgust 2023, ki bodo odmerjeni s posebnim sklepom, in da glede drugih zahtevkov vsaka stranka nosi svoje stroške postopka (točka IV izreka).

Obrazložitev

2.Zoper sodbo in sklep se pritožuje tožnik. Uveljavlja vse pritožbene razloge. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglaša stroške pritožbenega postopka. Trdi, da podpis na Sporazumu z dne 10. 8. 2023 ni njegov. Sodišču prve stopnje očita, da kljub obrazloženim in utemeljenim pripombam, ki jih je pravočasno podal na izvedensko mnenje, izvedencu ni naložilo, da mnenje pisno dopolni in se do pripomb opredeli, niti ni izvedenca s tem v zvezi zaslišalo, kot tudi ni postavilo novega izvedenca. Posledično mu ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem. Meni, da je toženka ponaredila njegov podpis ali pa je uporabila že prej podpisan list, na katerega je natisnila vsebino Sporazuma. Tudi sicer pa je izvedenec zapisal, da je verjetno, da je sporni podpis tožnikov, kar pa ni zadosten dokazni standard, na podlagi katerega bi bila lahko sprejeta odločitev sodišča. Poudarja, da toženka ni predlagala zaslišanja priče, ki naj bi bila prisotna ob tožnikovem podpisu Sporazuma; ter da ni logično, da bi zavrnil podpis odpovedi, ki jo je pripravila toženka, nato pa naj bi podpisal Sporazum. Izpostavlja tudi neprepričljivo in kontradiktorno izpoved direktorja toženke ter dejstvo, da je z vožnjo zaključil šele 12. 8. 2023, zato mu delovno razmerje ni moglo prenehati že 11. 8. 2023. Izpodbija tudi odločitev o zavrnitvi zahtevka za plačilo razlik v plačah in dnevnicah. Poudarja, da je jasno specificiral zahtevke in predlagal izvedenca finančne stroke, ki bi podal natančen izračun prikrajšanja, saj tožnik ni vešč računovodstva. Sodišču prve stopnje še očita, da se ni opredelilo do zahtevka za plačilo odškodnine, ki ga je uveljavljal na podlagi 118. člena ZDR-1, kar predstavlja postopkovno kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo in sklepom odločilo, da ni pristojno za odločanje o delu tožbe, ki se nanaša na obračun in plačilo davkov in prispevkov, zato je v tem delu tožbo zavrglo (točka I izreka). Zavrnilo je tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti in za razveljavitev Sporazuma z dne 10. 8. 2023; za ugotovitev, da delovno razmerje tožnika pri toženki ni prenehalo 11. 8. 2023, pač pa je trajalo do izdaje odločbe sodišča prve stopnje; da se pogodba o zaposlitvi sodno razveže z dnem izdaje sodbe sodišča prve stopnje; da je toženka dolžna tožniku za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja plačati nadomestilo plače z zakonskimi zamudnimi obrestmi in mu vpisati delovno dobo ter mu plačati denarno povračilo (točka II izreka). Zavrnilo je tudi tožbena zahtevka, da je toženka dolžna tožniku obračunati in plačati preostanek plače za mesec julij 2023 v znesku 1.714,73 EUR in za mesec avgust 2023 v znesku 962,86 EUR ter mu plačati stroške za službena potovanja za mesec julij 2023 v znesku 825,00 EUR in za mesec avgust 2023 v znesku 521,67 EUR, vse z zakonskimi zamudnimi obrestmi (točka III izreka). Odločilo je še, da je tožnik dolžan povrniti toženki stroške postopka v zvezi z zahtevkoma za plačilo plače in dnevnic za julij in avgust 2023, ki bodo odmerjeni s posebnim sklepom, in da glede drugih zahtevkov vsaka stranka nosi svoje stroške postopka (točka IV izreka).

3.Pritožba je delno utemeljena.

2.Zoper sodbo in sklep se pritožuje tožnik. Uveljavlja vse pritožbene razloge. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglaša stroške pritožbenega postopka. Trdi, da podpis na Sporazumu z dne 10. 8. 2023 ni njegov. Sodišču prve stopnje očita, da kljub obrazloženim in utemeljenim pripombam, ki jih je pravočasno podal na izvedensko mnenje, izvedencu ni naložilo, da mnenje pisno dopolni in se do pripomb opredeli, niti ni izvedenca s tem v zvezi zaslišalo, kot tudi ni postavilo novega izvedenca. Posledično mu ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem. Meni, da je toženka ponaredila njegov podpis ali pa je uporabila že prej podpisan list, na katerega je natisnila vsebino Sporazuma. Tudi sicer pa je izvedenec zapisal, da je verjetno, da je sporni podpis tožnikov, kar pa ni zadosten dokazni standard, na podlagi katerega bi bila lahko sprejeta odločitev sodišča. Poudarja, da toženka ni predlagala zaslišanja priče, ki naj bi bila prisotna ob tožnikovem podpisu Sporazuma; ter da ni logično, da bi zavrnil podpis odpovedi, ki jo je pripravila toženka, nato pa naj bi podpisal Sporazum. Izpostavlja tudi neprepričljivo in kontradiktorno izpoved direktorja toženke ter dejstvo, da je z vožnjo zaključil šele 12. 8. 2023, zato mu delovno razmerje ni moglo prenehati že 11. 8. 2023. Izpodbija tudi odločitev o zavrnitvi zahtevka za plačilo razlik v plačah in dnevnicah. Poudarja, da je jasno specificiral zahtevke in predlagal izvedenca finančne stroke, ki bi podal natančen izračun prikrajšanja, saj tožnik ni vešč računovodstva. Sodišču prve stopnje še očita, da se ni opredelilo do zahtevka za plačilo odškodnine, ki ga je uveljavljal na podlagi 118. člena ZDR-1, kar predstavlja postopkovno kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

4.Ker je sodišče prve stopnje (sicer preuranjeno, kot bo obrazloženo v nadaljevanju) zavrnilo tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti Sporazuma o prenehanju delovnega razmerja z dne 10. 8. 2023 in tako ugotovilo, da je tožniku delovno razmerje prenehalo na zakonit način, je posledično zavrnilo tudi tožbeni zahtevek za plačilo denarnega povračila po 118. členu Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1). To je sodišče prve stopnje jasno obrazložilo v 20. točki obrazložitve izpodbijane sodbe. V pritožbi očitana pomanjkljivost o odsotnosti razlogov o tem tožbenem zahtevku, zaradi česar naj izpodbijane sodbe ne bi bilo mogoče preizkusiti, tako ni podana. S tem tudi ni podana v pritožbi očitana kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP).

3.Pritožba je delno utemeljena.

5.Pritožba pa sodišču prve stopnje utemeljeno očita kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Tožnik je namreč zoper izvedensko mnenje, na katerega je sodišče prve stopnje oprlo svojo odločitev, podal obrazložene pripombe (v tretji pripravljalni vlogi z dne 12. 4. 2024), v katerih je med drugim opozoril na razlike med spornim in primerjalnimi podpisi, do katerih se sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi ni opredelilo. Tožnikove pripombe na izvedensko mnenje so natančne in konkretizirane, zato bi se moralo sodišče prve stopnje v obrazložitvi sodbe do njih opredeliti in tako navesti, zakaj niso utemeljene in zakaj dodatna pojasnila, ki jih je tožnik zahteval, niso potrebna oziroma zakaj ni potrebna dopolnitev izvedenskega mnenja oziroma zaslišanje izvedenca. Tožnik je sicer res izrecno zahteval (zgolj) postavitev drugega izvedenca, čemur sodišče prve stopnje pravilno ni sledilo. Skladno z drugim in tretjim odstavkom 254. člena ZPP se namreč dokazovanje ponovi z drugim izvedencem šele, če se pomanjkljivosti ne dajo odpraviti z novim zaslišanjem (že postavljenega) izvedenca. Vendar pa odločitev o potrebi po zaslišanju izvedenca ali pisni dopolnitvi njegovega mnenja ni odvisna od strankinega predloga, pač pa lahko sodišče izvedenca zasliši oziroma zahteva dopolnitev mnenja tudi po uradni dolžnosti. Pritožba torej utemeljeno navaja, da tožniku v zvezi s pripombami na izvedensko mnenje ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem.

4.Ker je sodišče prve stopnje (sicer preuranjeno, kot bo obrazloženo v nadaljevanju) zavrnilo tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti Sporazuma o prenehanju delovnega razmerja z dne 10. 8. 2023 in tako ugotovilo, da je tožniku delovno razmerje prenehalo na zakonit način, je posledično zavrnilo tudi tožbeni zahtevek za plačilo denarnega povračila po 118. členu Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1). To je sodišče prve stopnje jasno obrazložilo v 20. točki obrazložitve izpodbijane sodbe. V pritožbi očitana pomanjkljivost o odsotnosti razlogov o tem tožbenem zahtevku, zaradi česar naj izpodbijane sodbe ne bi bilo mogoče preizkusiti, tako ni podana. S tem tudi ni podana v pritožbi očitana kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP).

6.Glede na obrazloženo postopkovno kršitev je pritožbeno sodišče pritožbi delno ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo v II. točki in posledično še v IV. točki izreka (odločitev o stroških postopka) ter zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (prvi odstavek 354. člena ZPP). Gre namreč za kršitev, ki je pritožbeno sodišče zaradi njene narave ne more odpraviti samo. Ne more namreč namesto sodišča prve stopnje (prvič) obravnavati prezrtih trditev oziroma ugovorov stranke. Namen pritožbenega postopka je v preizkusu odločitve, kot jo sprejme sodišče prve stopnje, ne sme pa nadomestiti postopka pred sodiščem prve stopnje. S tem bi pritožbeno sodišče poseglo v pravico strank do pritožbe in ju prikrajšalo za pravico do dvostopenjskega sojenja1. Delna razveljavitev izpodbijane sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje tudi ne bo povzročila kršitve strankine pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja.

7.Kot je razvidno iz že obrazloženega, se bo moralo sodišče prve stopnje v novem sojenju opredeliti (tudi) do tožnikovih pripomb na izvedensko mnenje in če bo potrebno v zvezi z njimi tudi zaslišati izvedenca oziroma mu naložiti pisno dopolnitev mnenja.

5.Pritožba pa sodišču prve stopnje utemeljeno očita kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Tožnik je namreč zoper izvedensko mnenje, na katerega je sodišče prve stopnje oprlo svojo odločitev, podal obrazložene pripombe (v tretji pripravljalni vlogi z dne 12. 4. 2024), v katerih je med drugim opozoril na razlike med spornim in primerjalnimi podpisi, do katerih se sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi ni opredelilo. Tožnikove pripombe na izvedensko mnenje so natančne in konkretizirane, zato bi se moralo sodišče prve stopnje v obrazložitvi sodbe do njih opredeliti in tako navesti, zakaj niso utemeljene in zakaj dodatna pojasnila, ki jih je tožnik zahteval, niso potrebna oziroma zakaj ni potrebna dopolnitev izvedenskega mnenja oziroma zaslišanje izvedenca. Tožnik je sicer res izrecno zahteval (zgolj) postavitev drugega izvedenca, čemur sodišče prve stopnje pravilno ni sledilo. Skladno z drugim in tretjim odstavkom 254. člena ZPP se namreč dokazovanje ponovi z drugim izvedencem šele, če se pomanjkljivosti ne dajo odpraviti z novim zaslišanjem (že postavljenega) izvedenca. Vendar pa odločitev o potrebi po zaslišanju izvedenca ali pisni dopolnitvi njegovega mnenja ni odvisna od strankinega predloga, pač pa lahko sodišče izvedenca zasliši oziroma zahteva dopolnitev mnenja tudi po uradni dolžnosti. Pritožba torej utemeljeno navaja, da tožniku v zvezi s pripombami na izvedensko mnenje ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem.

8.Na ostale pritožbene navedbe v zvezi z zahtevkom za ugotovitev nezakonitosti Sporazuma z dne 10. 8. 2023 pa pritožbeno sodišče ne odgovarja, saj te niso bile bistvene za razveljavitev tega dela sodbe (prvi odstavek 360. člena ZPP).

6.Glede na obrazloženo postopkovno kršitev je pritožbeno sodišče pritožbi delno ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo v II. točki in posledično še v IV. točki izreka (odločitev o stroških postopka) ter zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (prvi odstavek 354. člena ZPP). Gre namreč za kršitev, ki je pritožbeno sodišče zaradi njene narave ne more odpraviti samo. Ne more namreč namesto sodišča prve stopnje (prvič) obravnavati prezrtih trditev oziroma ugovorov stranke. Namen pritožbenega postopka je v preizkusu odločitve, kot jo sprejme sodišče prve stopnje, ne sme pa nadomestiti postopka pred sodiščem prve stopnje. S tem bi pritožbeno sodišče poseglo v pravico strank do pritožbe in ju prikrajšalo za pravico do dvostopenjskega sojenja1. Delna razveljavitev izpodbijane sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje tudi ne bo povzročila kršitve strankine pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja.

9.Neutemeljene pa so pritožbene navedbe v zvezi z zahtevkom za plačilo preostanka plač in dnevnic za meseca julij in avgust 2023. Pravilna je obrazložitev sodišča prve stopnje o nekonkretiziranih tožnikovih trditvah glede vtoževanega prikrajšanja pri plači in dnevnicah za navedena meseca. Toženka je na tožnikov poziv v spis vložila tožnikovi plačilni listi za navedena meseca, dokazilo o nakazilu plač tožniku ter evidenco delovnega časa in podatke iz elektronske kartice voznika. Hkrati je toženka pojasnila nižja izplačila v navedenih mesecih, in sicer v mesecu juliju zaradi tožnikovega koriščenja letnega dopusta (kar je razvidno tudi iz plačilne liste), v mesecu avgustu pa zaradi tožnikovega prenehanja delovnega razmerja z dnem 11. 8. 2023. Tožnik pa po navedenem pojasnilu toženke in prejetih listinah ni podal trditev o tem, kaj konkretno naj bi predstavljalo zatrjevano prikrajšanje. Tako ni navedel niti za koliko ur dela in koliko dnevnic naj bi ga toženka prikrajšala. Zgolj posplošeno je zatrjeval, da je v navedenih mesecih prejel nižjo plačo kot v mesecu maju 2023, v katerem naj bi opravil primerljiv obseg dela. Kot rečeno, pa navedeno ne drži, saj je bil v mesecu juliju deset dni na letnem dopustu, v mesecu avgustu pa je delal le slabo polovico meseca. Tudi sicer pa ni utemeljen že sam tožnikov izračun vtoževanega zneska. Tožnik tako navaja, da vtoževan znesek za mesec julij predstavlja razliko med njegovo bruto plačo v mesecu maju in med izplačano (torej neto) plačo v mesecu juliju, kar pa v nobenem primeru ne more biti utemeljeno. Tožnik bi lahko kvečjemu zahteval razliko med bruto plačama za navedena meseca. Medtem ko izračuna vtoževanega zneska za mesec avgust sploh ni številčno obrazložil, tako da ga niti ni mogoče preizkusiti. Glede na vse obrazloženo je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo predlagan dokaz z izvedencem finančne stroke, saj ta ne bi mogel nadomestiti tožnikove pomanjkljive trditvene podlage (212. člen ZPP).

7.Kot je razvidno iz že obrazloženega, se bo moralo sodišče prve stopnje v novem sojenju opredeliti (tudi) do tožnikovih pripomb na izvedensko mnenje in če bo potrebno v zvezi z njimi tudi zaslišati izvedenca oziroma mu naložiti pisno dopolnitev mnenja.

10.Ker je pritožbeno sodišče ugotovilo, da glede odločitve o zavrnitvi zahtevka za plačilo preostanka plač in dnevnic za meseca julij in avgust 2023 (odločitev v III. točki izreka) niso podani uveljavljani pritožbeni razlogi niti pritožbeni razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je v tem delu pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

8.Na ostale pritožbene navedbe v zvezi z zahtevkom za ugotovitev nezakonitosti Sporazuma z dne 10. 8. 2023 pa pritožbeno sodišče ne odgovarja, saj te niso bile bistvene za razveljavitev tega dela sodbe (prvi odstavek 360. člena ZPP).

11.Tožnik se pritožuje tudi zoper sklep o delnem zavrženju tožbe (odločitev v I. točki izreka), a pritožbe v tem delu ne obrazloži. Zato je pritožbeno sodišče sklep preizkusilo le v okviru pritožbenih razlogov, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP). Ker ti niso podani, je pritožbo tudi v tem delu zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

9.Neutemeljene pa so pritožbene navedbe v zvezi z zahtevkom za plačilo preostanka plač in dnevnic za meseca julij in avgust 2023. Pravilna je obrazložitev sodišča prve stopnje o nekonkretiziranih tožnikovih trditvah glede vtoževanega prikrajšanja pri plači in dnevnicah za navedena meseca. Toženka je na tožnikov poziv v spis vložila tožnikovi plačilni listi za navedena meseca, dokazilo o nakazilu plač tožniku ter evidenco delovnega časa in podatke iz elektronske kartice voznika. Hkrati je toženka pojasnila nižja izplačila v navedenih mesecih, in sicer v mesecu juliju zaradi tožnikovega koriščenja letnega dopusta (kar je razvidno tudi iz plačilne liste), v mesecu avgustu pa zaradi tožnikovega prenehanja delovnega razmerja z dnem 11. 8. 2023. Tožnik pa po navedenem pojasnilu toženke in prejetih listinah ni podal trditev o tem, kaj konkretno naj bi predstavljalo zatrjevano prikrajšanje. Tako ni navedel niti za koliko ur dela in koliko dnevnic naj bi ga toženka prikrajšala. Zgolj posplošeno je zatrjeval, da je v navedenih mesecih prejel nižjo plačo kot v mesecu maju 2023, v katerem naj bi opravil primerljiv obseg dela. Kot rečeno, pa navedeno ne drži, saj je bil v mesecu juliju deset dni na letnem dopustu, v mesecu avgustu pa je delal le slabo polovico meseca. Tudi sicer pa ni utemeljen že sam tožnikov izračun vtoževanega zneska. Tožnik tako navaja, da vtoževan znesek za mesec julij predstavlja razliko med njegovo bruto plačo v mesecu maju in med izplačano (torej neto) plačo v mesecu juliju, kar pa v nobenem primeru ne more biti utemeljeno. Tožnik bi lahko kvečjemu zahteval razliko med bruto plačama za navedena meseca. Medtem ko izračuna vtoževanega zneska za mesec avgust sploh ni številčno obrazložil, tako da ga niti ni mogoče preizkusiti. Glede na vse obrazloženo je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo predlagan dokaz z izvedencem finančne stroke, saj ta ne bi mogel nadomestiti tožnikove pomanjkljive trditvene podlage (212. člen ZPP).

12.Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določilih tretjega in četrtega odstavka 165. člena ZPP.

10.Ker je pritožbeno sodišče ugotovilo, da glede odločitve o zavrnitvi zahtevka za plačilo preostanka plač in dnevnic za meseca julij in avgust 2023 (odločitev v III. točki izreka) niso podani uveljavljani pritožbeni razlogi niti pritožbeni razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je v tem delu pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

-------------------------------

1Prim. sklep VSRS II Ips 176/2017.

11.Tožnik se pritožuje tudi zoper sklep o delnem zavrženju tožbe (odločitev v I. točki izreka), a pritožbe v tem delu ne obrazloži. Zato je pritožbeno sodišče sklep preizkusilo le v okviru pritožbenih razlogov, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP). Ker ti niso podani, je pritožbo tudi v tem delu zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

Zveza:

12.Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določilih tretjega in četrtega odstavka 165. člena ZPP.

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

-------------------------------

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 212, 254, 254/2, 254/3, 339, 339/2, 339/2-8, 354, 354/1

1Prim. sklep VSRS II Ips 176/2017.

Pridruženi dokumenti:*

Zveza:

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.