Jedro

Ni ovire, da se stranki v primeru umika tožbe glede pravdnih stroškov dogovorita drugače, kot predpisuje določilo 158. člena ZPP. Če bi tožnica v vlogi, s katero je umaknila tožbo, pojasnila, kako sta se pravdni stranki dogovorili o pravnih stroških, bi sodišče prve stopnje pri odločitvi o stroških ta dogovor moralo upoštevati.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se prvostopenjski sklep potrdi.

II. Zahtevek tožeče stranke za povrnitev njenih stroškov pritožbenega postopka se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje tožbo tožeče stranke štelo za umaknjeno (pravilno bi ravnalo, če bi hkrati izdani sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine z dne 4. 9. 2014, VL 115405/2014 razveljavilo tudi v preostalem še nerazveljavljenem delu) in pravdni postopek ustavilo (I. točka izreka). Hkrati je odločilo, da mora tožeča stranka povrniti toženi stranki njene pravdne stroške v znesku 318,01 EUR s pripadki (II. točka izreka).

2. Proti temu sklepu se je tožeča stranka pravočasno pritožila. Navedla je, da ga izpodbija v celoti. Pritožbenega razloga ni citirala, iz vsebine pritožbe pa izhaja, da naj bi sodišče prve stopnje v zvezi s stroškovno odločitvijo (II. točka izreka) zmotno ugotovilo dejansko stanje in posledično zmotno uporabilo materialno pravo.

3. Tožena stranka na vročeno pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

K odločitvi o pritožbi proti I. točki izreka

5. Pritožbe proti I. točki izreka tožeča stranka ni obrazložila. Zato je pritožbeno sodišče opravilo le uradni preizkus tega dela sklepa, vendar ob tem ni zaznalo nobenih uradoma upoštevnih kršitev iz 350. člena ZPP.

K odločitvi o pritožbi proti II. točki izreka sklepa

6. V 1. odstavku 158. člena ZPP sta v zvezi z vprašanjem, katera stranka nosi pravdne stroške v primeru umika tožbe, uzakonjeni dve pravili. Prvo je, da mora v primeru umika tožbe tožeča stranka toženi stranki povrniti njene pravdne stroške. Drugo pa je zrcalna slika tega pravila, torej da mora tožena stranka povrniti tožeči stranki njene pravdne stroške. To drugo pravilo pa velja le takrat, kadar tožeča stranka umakne tožbo zato, ker je tožena stranka izpolnila tožbeni zahtevek tožeče stranke in tožbo umakne neposredno po izpolnitvi zahtevka.

7. Vloga dne 12. 12. 2014 (list. št. 19), s katero je tožeča stranka (smiselno) umaknila tožbo, vsebuje golo izjavo o umiku. V njej ni navedeno, da je tožeča stranka tožbo umaknila zato, ker sta pravdni stranki predmetni spor rešili s sklenitvijo izvensodne poravnave, v kateri sta se dogovorili, da vsaka stranka svoje pravdne stroške. To je tožeča stranka navedla šele v pritožbi, kar je prepozno (primerjaj prvi odstavek 337. člena ZPP).

8. Po zakonu ni ovire, da se stranki v primeru umika drugače dogovorita glede pravdnih stroškov, kot predpisuje citirano določilo 158. člena ZPP. Če bi tožnica v vlogi, s katero je umaknila tožbo, pojasnila, kako sta se pravdni stranki dogovorili o pravnih stroških, bi sodišče prve stopnje pri odločitvi o stroških ta dogovor moralo upoštevati. Ker pa tega niti omenila ni, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je svojo odločitev o stroških oprlo na prvo pravilo iz prvega odstavka 158. člena ZPP (1). Iz tega sledi, da pritožnica sodišču prve stopnje ne more očitati nepravilne ugotovitve dejanskega stanja. Ona je namreč tista, ki mora navesti vsa dejstva in predlagati dokaze, na katere mora sodišče prve stopnje opreti svojo odločitev (primerjaj 212. člen ZPP).

9. K temu morda ne bo odveč dodati, da je iz izvensodne poravnave, ki jo je tožeča stranka priložila k pritožbi, razvidno, da pri njeni sestavi pooblaščenci tožene stranki iz odvetniške družbe G d. o. o. , niso sodelovali. Sodišče prve stopnje pa je prav njim vročilo umik tožbe v izjavo. Zato obstoji možnost, da ta družba za drugačen dogovor pravdnih strank o stroških postopka sploh vedela ni in je tedaj zgolj zato vložila stroškovnik.

10. Iz gornje obrazložitve je razvidno, da tudi pritožba proti stroškovni odločitvi ni utemeljena. Prav tako pritožbeno sodišče tudi v tem delu ni zaznalo nobenih uradoma upoštevnih kršitev iz 350. člena ZPP. Zato je pritožbo v celoti kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

11. Ker tožeča stranka v pritožbenem postopku ni uspela, sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka (za plačilo sodnih taks), pri čemer do nagrade za sestavo pritožbe že zato ni upravičena, ker ji pritožbe ni sestavil odvetnik.

(1) Enako: VSL I Cpg 1513/2014 z dne 1. 10. 2014, VSL I Cp 1360/2014 z dne 24. 6. 2014, VSL Cpg 323/2014 z dne 12. 3. 2014.