Razkritje imena uradne osebe

Datum

12.05.2023

Številka

07121-1/2023/623

Kategorije

Občine, Pravne podlage, Uradni postopki, Obdelava OP javnih uslužbencev in funkcionarjev

Pri Informacijskem pooblaščencu (IP) smo prejeli vaše zaprosilo za mnenje. Navajate, da ste prejeli obvestilo medobčinskega redarstva, ki ne vsebuje imena in priimka uradne osebe. Pojasnjujete, da ste se pri organu sicer lahko seznanili s tem podatkom ter vpogledali v potrdila o njihovem izobraževanju. Zanima pa vas, ali lahko uradne osebe med izvajanjem uradnih dolžnosti (na obvestilih redarstva) uporabljajo le svoje službene številke ter se jim ni treba izkazovati z imenom in priimkom.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22, ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba), 76. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov na področju obravnavanja kaznivih dejanj (Uradni list RS, št. 177/20, ZVOPOKD) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

IP ni pristojen za presojo, ali mora obvestilo (med)občinskega redarstva vsebovati tudi ime in priimek uradne osebe, ki vodi konkreten postopek.

Za razkritje imena in priimka javnega uslužbenca tretji osebi bi lahko pravno podlago predstavljale določbe ZDIJZ.

Ker je IP na področju dostopa do informacij javnega značaja pritožbeni organ, se vnaprej ne sme opredeljevati do vprašanja, kateri podatki bi v določenem primeru lahko pomenili prosto dostopne informacije javnega značaja.

Obrazložitev

IP je na podobno vprašanje že odgovarjal v mnenju št. 07121-1/2021/1290 z dne 19. 7. 2021, ki je dostopno na spletni strani IP: https://www.ip-rs.si/mnenja-gdpr/.

Iz tega mnenja izhaja, da IP ni pristojen za presojo, ali mora obvestilo (med)občinskega redarstva vsebovati tudi ime in priimek osebe, ki je vodi konkreten (upravni ali prekrškovni) postopek, temveč lahko poda mnenje zgolj s področja varstva osebnih podatkov in v tem okviru glede dostopa do informacij javnega značaja. Zato vam na vprašanje, ali je dopustno, da obvestila redarstva vsebujejo zgolj službeno številko uradne osebe, ne more odgovoriti. Dodaja pa, da je tudi službena številka osebni podatek, ki se nanaša na uradno osebo.

Z vidika varstva osebnih podatkov IP pojasnjuje, da mora imeti upravljavec za vsako obdelavo osebnih podatkov (kamor spada tudi navedba imena in priimka uradne osebe na obvestilu redarstva ali razkritje tega podatka tretji osebi) zakonito in ustrezno pravno podlago. Po prvem odstavku 6. člena ZVOP-2 se osebni podatki lahko obdelujejo le takrat in v obsegu, kadar je to v skladu s pravnimi podlagami za obdelavo osebnih podatkov iz prvega odstavka 6. in 9. člena Splošne uredbe. V skladu z drugim odstavkom 6. člena ZVOP-2 je obdelava osebnih podatkov v javnem sektorju zaradi izvajanja zakonske obveznosti, javnega interesa ali izvajanja javne oblasti v primerih iz točk c) in e) prvega odstavka ter drugega in tretjega odstavka 6. člena Splošne uredbe zakonita le, če obdelavo osebnih podatkov, vrste osebnih podatkov, ki naj se obdelujejo, kategorije posameznikov, na katere se ti osebni podatki nanašajo, namen njihove obdelave in rok hrambe osebnih podatkov ali rok za redni pregled potrebe po hrambi določa zakon. Četrti odstavek tega člena nadalje določa, da se ne glede na določbe drugega odstavka tega člena za izvrševanje točke e) prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe lahko v javnemu sektorju izjemoma obdelujejo tisti osebni podatki, ki so nujno potrebni za izvrševanje zakonitih pristojnosti, nalog ali obveznosti javnega sektorja, če se s to obdelavo ne poseže v upravičen interes posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo.

V primeru, ki ga opisujete, bi pravno podlago za razkritje imena in priimka uradne osebe lahko predstavljal Zakonu o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – UPB, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ). Prvi odstavek 1. člena ZDIJZ določa, da ta zakon ureja postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb (organi).

Dostop do informacij javnega značaja pa ni neomejen. Prvi odstavek 6. člena ZDIJZ določa izjeme od prostega dostopa, katerih obstoj je treba preveriti v vsakem primeru in za vsako informacijo posebej. IP posebej izpostavlja izjemo varstva osebnih podatkov, ki jo določa 3. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Vendar pa ZDIJZ določa tudi t.i. izjeme od izjem, denimo kadar gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca. V takšnem primeru se dovoli tudi dostop do podatkov, ki so sicer izvzeti od prostega dostopa, torej tudi dostop do osebnih podatkov (tretji odstavek 6. člena ZDIJZ). Ker pa je IP na področju dostopa do informacij javnega značaja pritožbeni organ, se vnaprej ne sme opredeljevati do vprašanja, kateri podatki bi v določenem primeru lahko pomenili prosto dostopne informacije javnega značaja.

Lepo vas pozdravljamo,

Pripravila

Tina Ivanc, univ. dipl. prav., svetovalka IP za varstvo osebnih podatkov

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav., informacijska pooblaščenka