Jedro

Žig ob podpisu ne more izključiti toženčeve vloge fizičnega subjekta kot poroka na način, kot sam meni. Poroštvena izjava je sklenjena skladno z določili 1012. in 1013. člena OZ in ji ni mogoče očitati nobenih napak, niti vsebinskih, niti oblikovnih.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da ostane sklep o izvršbi VL 31604/2016 z dne 7. 4. 2016 v celoti v veljavi v prvem in tretjem odstavku izreka, po katerem je dolžnik dolžan plačati upniku 13.132,05 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 21.3.2016, stroški izvršilnega postopka pa so odmerjeni na 44,00 EUR.

2. Zoper sodbo se toženec pritožuje iz vseh pritožbenih razlogov ter predlaga pritožbenemu sodišču, da jo razveljavi. Nesporno je, da sta tožeča stranka in družba M., d.o.o., 30. 1. 2012 sklenili kreditno pogodbo, zmotno ugotovljeno dejstvo pa je, da je k tej pogodbi kot porok pristopil toženec kot fizična oseba. Poroštvene izjave toženec ni nikdar podpisal kot fizična oseba, ampak samo kot direktor družbe M., d.o.o., zaradi česar je v poroštveni izjavi poleg podpisa toženca tudi žig družbe M., d.o.o. V spisu ni niti enega samega dokaza, ki bi dokazoval nasprotno. Sodišče ne more tega dejstva negirati s svojim pravnim sklepanjem in ne more podati zaključkov, ki so v nasprotju s predloženimi listinami. Toženec je tudi na obravnavi izpovedal, da ni podpisal poroštvene izjave kot fizična oseba. Poroštvena izjava je nična. Sodišče bi moralo upoštevati tudi dejstvo, da je banka močnejša stranka v postopku sklepanja pogodb, ki so napisane vnaprej po standardnih obrazcih banke. Pogodbo v banki preveri več profesionalno skrbnih delavcev banke, ki bi v primeru, če bi bila pri sklepanju pogodbe narejena napaka pri podpisu, to opazili in ustrezno odreagirali.

3. Tožeča stranka v odgovoru na pritožbo predlaga zavrnitev pritožbe in potrditev sodbe. Povrnitve pritožbenih stroškov ne zahteva.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Prvostopenjsko sodišče je po obravnavi toženčevih ugovorov sprejelo pravilno stališče, da se je toženec s poroštveno izjavo z dne 30. 1. 2012 (priloga A2) veljavno zavezal tožnici kot porok in plačnik za obveznosti kreditojemalca družbe M., d.o.o., ki izvirajo iz pogodbe o revolving kreditu z dne 30. 1. 2012. Odločitev je podrobno obrazložena in temelji na sledečih ugotovitvah: tožnica kot kreditodajalka in uporabnik kredita družba M., d.o.o., katere direktor je bil tedaj toženec, sta se že v 9. členu kreditne pogodbe dogovorila za izdajo poroštvene izjave, s katero bo toženec banki jamčil kot solidarni plačnik in porok zaradi zavarovanja vseh obveznosti po tej pogodbi; toženec je bil kot zakoniti zastopnik družbe M., d.o.o. seznanjen z vsebino kreditne pogodbe; poroštveno izjavo je podpisal, v njej je označen kot fizična oseba z navedbo stalnega prebivališča, številko osebne izkaznice in davčno številko ter EMŠO; kreditojemalec ni v celoti poravnal kreditnih obveznosti v višini tožbenega zahtevka.

6. Toženec nima prav in v pritožbi neutemeljeno vztraja, da je poroštveno izjavo podpisal zgolj kot direktor družbe M., d.o.o., torej kot zakoniti zastopnik glavnega dolžnika, ne pa kot fizična oseba, da torej ni osebno jamčil za dolg družbe. To naj bi dokazoval predvsem žig družbe, ki se nahaja poleg njegovega podpisa na poroštveni izjavi. Da so te trditve toženca povsem neutemeljene in celo nerazumne, je pravilno in v celoti pojasnilo prvostopenjsko sodišče v obrazložitvi sodbe. Žig ob podpisu nikakor ne more izključiti toženčeve vloge fizičnega subjekta kot poroka na način, kot sam meni. Poroštvena izjava z dne 30. 1. 2012 je sklenjena skladno z določili 1012. in 1013. člena Obligacijskega zakonika (OZ) in ji ni mogoče očitati nobenih napak, niti vsebinskih, niti oblikovnih. Določbe poroštvene izjave so jasne tako glede oznake poroka, to je tožnik z vsemi podatki, ki ga označujejo kot fizično osebo, kot tudi glede obveze, da za vračilo kreditnih obveznosti družbe M., d.o.o., jamči kot solidarni porok in plačnik.

7. Odločitev prvostopenjskega sodišča je zato materialnopravno pravilna, saj je toženec kot porok podal izjavo v pisni obliki, da bo izpolnil obveznost glavnega dolžnika, ta obveznost pa je v poroštveni izjavi točno opredeljena. Sklicevanje pritožbe na banko kot močnejšo stranko ter profesionalno skrbnost njenih delavcev pri sklepanju pogodb, glede na zgoraj pojasnjeno nima nobenega pomena in ne more izključiti obveznosti toženca kot poroka.

8. Ker niso podani pritožbeni razlogi, niti tisti, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).