Jedro

Postopek, v katerem se odloča o predlogu za izdajo začasne odredbe, mora biti hiter. Zato sodišče v takšnem postopku praviloma odloča na podlagi vlog in drugih pisanj, narok pa bo opravilo le, če zakon to posebej določa, ali kadar je po njegovem mnenju to smotrno. Sodišče tako ni dolžno izvesti vseh predlaganih dokazov, temveč mora ob upoštevanju hitrosti postopka zaradi zavarovanja terjatve izvesti tiste najpomembnejše oziroma ključne dokaze, ki naj bi potrjevali oziroma ovrgli zgolj verjetnost izkaza terjatve. Dokazovanje z zaslišanjem tako načeloma ni pravilo. Vendar pa v kolikor fotografije oziroma listinski dokazi ne izkazujejo verjetnosti terjatve, mora sodišče omogočiti tudi izpoved predlaganih prič v kolikor je dokazni predlog substanciran. Prav tako je v postopku izdaje regulacijske začasne odredbe, kolikor obstaja identiteta med tožbenim zahtevkom in predlogom za izdajo začasne odredbe, in ko tožnik v predlogu za izdajo začasne odredbe predlaga enake dokaze kot v tožbi, potrebno dati tožencu možnost, da se izjavi o predlogu, še posebej kadar ne obstaja nevarnost, da bo toženec zaradi predloga za zavarovanje otežil izpolnitveno obveznost.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom zavrnilo predlog tožeče stranke (v nadaljevanju: tožnik) za izdajo začasne odredbe, (-) da se tožencu naloži, da se na nepremičnini ID znak: parcela ... ..., na kateri se na naslovu C. ..., nahaja avtokamp C. ..., vzpostavi prejšnje posestno stanje tako, da v roku 8 dni po prejemu te začasne odredbe uredi priklop elektrike na nepremičnini ID znak: parcela ... ..., na naslovu C. ... (merilno mesto št. ...) tako, da pri E. d.d. poda nalog za ponovni priklop električne energije na naslovu C. ... (merilno mesto št. ...); (-) da toženec ne sme storiti ničesar, kar bi lahko povzročilo škodo tožniku, zlasti se mu prepoveduje, da bi ponovno odklopil elektriko tožniku na zgoraj navedeni nepremičnini in merilnem mestu; (-) da se tožencu v primeru, da ne bo upošteval izdane začasne odredbe za primer kršitve izreče denarna kazen v višini 10.000,00 EUR; (-) da sklep o začasni odredbi velja še 45 dni po pravnomočnosti odločitve v tej pravdni zadevi; (-) da ima sklep o začasni odredbi učinek sklepa o izvršbi; (-) da je toženec dolžan tožniku povrniti stroške postopka za izdajo začasne odredbe v roku 8 dni, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka paricijskega roka dalje do plačila.

2. Zoper navedeni sklep sodišča prve stopnje je pravočasno pritožbo vložil tožnik po pooblaščencu iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in v povezavi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). Predlaga, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi in sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da predlogu za izdajo začasne odredbe v celoti ugodi oziroma podredno, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Priglaša tudi pritožbene stroške. Bistvene pritožbene navedbe so povzete in presojene v nadaljevanju.

3. Tožena stranka (v nadaljevanju: toženec) v odgovoru na pritožbo nasprotuje pritožbenim navedbam in se zavzema za zavrnitev pritožbe kot neutemeljene.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Uvodoma sodišče druge stopnje pojasnjuje, da so pritožbene trditve – v zvezi z 21 novimi fotografijami (priloge A11–A31), ki jih je v pritožbi predložil tožnik in s katerimi v njej dokazuje zadnje mirno posestno stanje, navedbe v zvezi z na novo priloženima računoma E. d.o.o. in novo predloženima računoma toženca (priloge A34–A37), s katerima dokazuje plačevanje in uporabo električne energije, navedbe v zvezi z vpisom in izbrisom poslovnega naslova in navedbe v zvezi z na novo predloženo plačno listo (priloga A37), s katero tožnik dokazuje izplačila delavcem (in težko nadomestljivo škodo v tej zvezi), vse v povezavi z očitano kršitvijo 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP – in vsi zgoraj navedeni predlagani dokazi v skladu s 337. členom ZPP nedopustni (pritožbene novote). Sodišče druge stopnje jih ne sme upoštevati, saj tožnik ni navedel nobenih razlogov, zakaj teh dejstev brez svoje krivde ni navajal pravočasno že v postopku pred sodiščem prve stopnje, oziroma zakaj teh dokazov ni pravočasno predlagal predložil. 6. Sodišče izda začasno odredbo v zavarovanje nedenarne terjatve, če izkaže upnik za verjetno, da terjatev obstoji ali da mu bo terjatev zoper dolžnika nastala (prvi odstavek 272. člena ZIZ). Poleg verjetnosti obstoja terjatve je potrebno izkazati tudi enega izmed pogojev iz drugega odstavka 272. člena ZIZ. Kot je določeno v tretjem odstavku 272. člena ZIZ, se tretji in četrti odstavek 270. člena ZIZ uporabljata tudi glede začasne odredbe v zavarovanje nedenarne terjatve.

7. Iz nosilnih razlogov izpodbijanega sklepa izhaja, da je sodišče prve stopnje tožnikov predlog za izdajo začasne odredbe zavrnilo, ker z navedbami v tožbi in predlogu za izdajo začasne odredbe ter predloženimi dokazi ni uspel izkazati obstoja svoje terjatve do toženca s stopnjo verjetnosti, t. j., da je imel do zatrjevanega motitvenega dejanja 26. 11. 2020 posest nad celotno nepremičnino ID znak: parcela ..., ki v naravi predstavlja avtokamp C. ..., na naslovu C. ..., in posledično posest dobave elektrike iz merilnega mesta št.: ... za izvajanje njegove turistično-gostinske dejavnosti ter dejavnosti prodaje tovornih vozil. Sodišče prve stopnje posledično ni presojalo obstoja predpostavk po drugem odstavku 272. člena ZIZ. Kot smiselno ugotavlja pritožba, so okoliščine, na katere sodišče prve stopnje opira svoje zaključke, naslednje: - tožnik ni navedel, kdaj so bile posnete predložene fotografije, objavljene na spletni strani (priloge A6–A9), prav tako pa tega ni mogoče ugotoviti po pregledu fotografij. Iz njih tudi ne izhaja, da niso bile posnete v obdobju, ko naj bi prišlo do motitvenega dejanja (pričetek zimskega obdobja), pač pa v poletnem oziroma zgodnjejesenskem času; - iz fotografij prav tako niso razvidni poslovni prostori tožnika (kjer opravlja svojo dejavnost), kot tudi ne prostori recepcije kampa, sistem varovanja objektov, kuhinje, sanitarije in razsvetljava, za kar vse tožnik zatrjuje, da je porabljal elektriko iz odjemnega mesta oziroma imel navedene prostore v posesti; - predložen račun (priloga A10) zajema obračunsko obdobje porabe električne energije za mesec julij 2020, po tem mesecu pa so bili izdani še vsaj trije računi za mesec avgust, september in oktober, saj je z računa razvidno, da se elektrika obračunava mesečno, le-teh pa tožnik ni predložil. Hkrati tudi ni razvidno, ali je tožnik predmetni račun plačal; - tožnik predmetne nepremičnine nima oziroma ne more imeti v svoji posesti vse od ustanovitve dalje (11. 8. 2015), saj je do prenosa najemne pogodbe na novega najemnika - tožnika prišlo 27. 8. 2018 s sklenitvijo Aneksa št. 1. k najemni pogodbi z dne 20. 5. 2015, ki jo je s tožencem sklenila družba M. d.o.o., sicer 100 % lastnica tožeče stranke; - iz najemne pogodbe izhaja, da je bila sklenjena za dobo petih let, kar se je izteklo 20. 5. 2020, tožnik pa ne zatrjuje, da je posest na nepremičnini nadaljeval kljub prenehanju pogodbe,1 - tudi oglaševanje spletne strani avtokampa, za katero niti ni znano kdaj je bila ustvarjena in ali je aktivna ter ažurna, pa tudi samo dejstvo, da ima tožnik kot gospodarska družba na naslovu predmetne nepremičnine poslovni naslov, s stopnjo verjetnosti ne dokazuje obstoja tožnikove terjatve do toženca.

Sodišče prve stopnje je tožnikov dokazni predlog za zaslišanje prokurista B. O. zavrnilo kot nesubstanciran, saj da tožnik ni navedel, konkretno o katerih zatrjevanih dejstvih (predvsem glede obstoja zadnje mirne posesti tožnika) bo lahko izpovedal oziroma konkretno katera zatrjevana dejstva dokazuje z njegovim zaslišanjem.

8. Postopek, v katerem se odloča o predlogu za izdajo začasne odredbe, mora biti hiter. Zato sodišče v takšnem postopku praviloma odloča na podlagi vlog in drugih pisanj,2 narok pa bo opravilo le, če zakon to posebej določa, ali kadar je po njegovem mnenju to smotrno (29. in 29.a člen ZIZ). Sodišče tako ni dolžno izvesti vseh predlaganih dokazov, temveč mora ob upoštevanju hitrosti postopka zaradi zavarovanja terjatve izvesti tiste najpomembnejše oziroma ključne dokaze, ki naj bi potrjevali oziroma ovrgli zgolj verjetnost izkaza terjatve. Dokazovanje z zaslišanjem tako načeloma ni pravilo. Vendar pa pritožba utemeljeno opozarja, da v kolikor je sodišče prve stopnje ugotovilo, da fotografije oziroma listinski dokazi ne izkazujejo verjetnosti terjatve, bi moralo omogočiti izpoved tožnikovega prokurista. Sodišče prve stopnje zmotno ugotavlja, da tožnik dokaznega predloga z zaslišanjem prokurista ni substanciral. Kot izhaja iz predloga za izdajo začasne odredbe in tožbe, na katero se sklicuje v predlogu za izdajo začasne odredbe, vloženem istočasno s tožbo, je tožnik zaslišanje prokurista smiselno predlagal v zvezi z izvrševanjem zadnje mirne posesti na nepremičnini (in stavbami), nato glede plačevanja porabe električne energije in v tej zvezi posesti nad dobavo elektrike iz merilnega mesta za oz. zaradi izvajanja turistično-gostinske dejavnosti ter dejavnosti prodaje osebnih in motornih vozil,3 prav tako pa tudi v zvezi z izvedenim odklopom električne energije.4 Zaradi zmotnega zaključka, da dokazni predlog z zaslišanjem prokurista ni ustrezno substanciran, je dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno, na kar pravilno opozarja pritožba.

9. Ob povedanem je sodišče druge stopnje pritožbi ugodilo že iz zgoraj navedenega razloga, zaradi česar drugih pritožbenih navedb ni presojalo, izpodbijani sklep razveljavilo ter – ker glede na naravo stvari in okoliščine primera ne more samo dopolniti postopka oziroma odpraviti omenjene pomanjkljivosti, zlasti zaradi varstva pravice obeh strank do pritožbe (25. člen Ustave Republike Slovenije), s takšno odločitvijo pa se tudi ne posega v tožnikovo pravico do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (drugi odstavek 355. člena ZPP) – vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena v zvezi s prvim odstavkom 355. člena in 366. členom ZPP ter v povezavi s 15. členom ZIZ). V novem postopku bo moralo tako sodišče prve stopnje zaslišati tožnikovega prokurista in najprej ponovno odločiti, ali je tožnik izkazal za verjetno, da terjatev obstoji ali da mu bo zoper toženo stranko nastala. Sodišče druge stopnje glede na vsebino tožbe in predloga za izdajo začasne odredbe na tem mestu še pripominja, da je v postopku izdaje regulacijske začasne odredbe – ko obstaja, kakor v tovrstni zadevi, identiteta med tožbenim zahtevkom in predlogom za izdajo začasne odredbe, in ko tožnik v predlogu za izdajo začasne odredbe predlaga enake dokaze kot v tožbi – potrebno dati tožencu možnost, da se izjavi o predlogu, še posebej kadar ne obstaja nevarnost, da bo toženec zaradi predloga za zavarovanje otežil izpolnitveno obveznost.5 Pred ponovno odločitvijo o predlogu, naj ima sodišče prve stopnje tudi slednje v vidu.

10. Zaradi razveljavitve izpodbijanega sklepa je pritožbeno sodišče odločitev o pritožbenih stroških pridržalo za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP in 15. členom ZIZ).

1 Sodišče prve stopnje je v tem delu še navedlo, da v motenjskih pravdah pravica do posesti in dobrovernost posestnika ni pomembna, vendar pa brez dodatnih trditev in dokazov, da je posest na nepremičnini podaljšana tudi po prenehanju najemnega razmerja oz. da je razmerje podaljšano, ne more uspešno zatrjevati, da izvršuje zadnjo mirno posest pred motenjem. 2 To lahko še posebej velja v razmerjih gospodarskih subjektov, katerih poslovanje praviloma spremlja listinska dokumentacija. 3 2. stran tožbe. 4 Predzadnji odstavek na 3. strani tožbe in zadnji odstavek na 5. strani predloga za izdajo začasne odredbe. 5 Kot v tovrstnem primeru, v katerem predpostavka po 1. točki drugega odstavka 272. člena ZIZ niti ni zatrjevana.