Jedro

Notar ima zakonsko pooblastilo le za vložitev tistih predlogov za vpis, ki jih po zakonu lahko vloži sam subjekt vpisa. V nasprotnem primeru potrebuje za vložitev predloga za vpis izrecno pooblastilo upravičenega predlagatelja.

Izrek

I. Pritožbama se ugodi in se izpodbijana sklepa spremenita tako, da se predlog za vpis zavrže. II. Pritožniki nosijo sami svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Prvostopenjsko sodišče je s sklepom Srg 2012/51354-5 z dne 12.12.2012 zavrnilo pritožbo družbenikov M. H. in G. d.o.o. (družbenika), zoper sklep navedenega sodišča Srg 2011/32234 z dne 2.9.2011. 2. Družbenika sta proti sklepu pravočasno vložila pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlagata, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da predlog za vpis predlaganih sprememb zavrne, podrejeno pa, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne prvostopenjskemu sodišču v ponovno odločanje.

3. Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijanim sklepom Srg 2013/15502 – 9 z dne 11.4.2013 zavrglo pritožbo subjekta vpisa (družbe) zoper sklep Srg 2011/32234 z dne 2.9.2011. 4. Družba je proti sklepu pravočasno vložila pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da predlog za vpis zavrne.

5. Pritožbi sta utemeljeni.

6. Prvostopenjsko sodišče je na predlog družbe pri poslovnem deležu družbenika N. Gmbh na podlagi notarskega zapisa sporazuma o zavarovanju denarne terjatve, opr. št. Sv 723/11 z dne 7.7.2011 vpisalo zastavno pravico ter prepoved odtujitve in obremenitve tega poslovnega deleža za terjatev v višini 1.000.000,00 EUR, z rokom zapadlosti takoj po zahtevi kreditojemalca, vendar najkasneje v treh delovnih dneh, ko delajo italijanske banke oziroma najkasneje do 31.12.2016, z morebitnimi zakonskimi zamudnimi obrestmi in drugimi pripadki, vključno s stroški izvršilnega postopka v korist upnika B. S.R.L..

7. Družbenika in družba so proti sklepu pravočasno vložili pritožbo. Pritožbo družbenikov je prvostopenjsko sodišče zavrnilo, pritožbo družbe pa zavrglo z utemeljitvijo, da je bil pritožnik (družba) tudi vlagatelj predloga za izpodbijani sklep in zato ne izkazuje pravnega interesa za pritožbo.

8. Družba pritožbi zoper navedeni sklep o zavrženju trdi, da je šele iz obrazložitve izpodbijanega sklepa ugotovila, da je predlog za vpis obremenitve poslovnega deleža družbenika N. Gmbh podala notarka A. C. v njenem imenu, ne pa v imenu upravičenega predlagatelja. Trdi, da za listine, ki so bile podlaga za vpis bremena in za predlog ni vedela, niti tega ni mogla domnevati, saj je bila prepričana, ko je sklep dobila, da je predlog za vpis bremena na deležu družbenika podal družbenik sam. Ugotoviti pa tega tudi ni mogla, saj iz javno objavljenih podatkov sodnega registra ni razvidno, kdo je predlagatelj posameznega vpisa.

9. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je predlog za vpis predlaganih sprememb vložila notarka v imenu subjekta vpisa. Iz notarskega zapisa sporazuma o zavarovanju denarne terjatve, opr. št. Sv 723/2011 z dne 7.7.2011 izhaja, da sta stranki sporazuma, to je upnik B. S.R.L. in N. Gmbh kot dolžnik in zastavitelj, pooblastila notarko, da opravi vpis zastavne pravice v poslovni register Republike Slovenije. Notarka bi tako na podlagi navedenega pooblastila lahko vložila predlog za vpis predlaganih sprememb le v imenu navedenega upnika ali dolžnika.

10. V skladu z določbo drugega odstavka 24. člena Zakona o sodnem registru (ZSReg) se sicer šteje, da je notar, ki je sodeloval pri sestavi notarske listine ali je listino pretvoril v elektronsko obliko po tretjem odstavku 28.a člena tega zakona, pooblaščen v imenu subjekta vpisa vložiti predlog za vpise, ki temeljijo na tej listini, ali jo predložiti sodišču zaradi javne objave. V takšnem primeru predlogu ni treba priložiti pooblastila. Vendar pa gre pritrditi pritožniku, da se morajo te listine nanašati na subjekt vpisa in ne na družbenike ali tretje osebe. Notar ima tako zakonsko pooblastilo le za vložitev tistih predlogov za vpis, ki jih po zakonu lahko vloži sam subjekt vpisa. V nasprotnem primeru potrebuje za vložitev predloga za vpis izrecno pooblastilo upravičenega predlagatelja.

11. Vpis zastavne pravice in prepovedi odsvojitve in obremenitve v sodni register na samo družbo in njeno poslovanje (praviloma) ne vpliva, vpis predlaganih sprememb v sodni register pa ima zgolj publicitetni učinek. Zato upnik pridobitve svojih upravičenj na poslovnem deležu tudi ni dolžan prijaviti poslovodji.

12. Iz navedenega izhaja, da subjekt vpisa ni upravičen vložiti predloga za vpis predlaganih sprememb v sodni register in zato tudi notarka nima zakonskega pooblastila za vložitev predloga za vpis predlaganih sprememb v imenu subjekta vpisa.

13. V postopku predhodnega preizkusa predloga za vpis registrsko sodišče preizkusi ali so izpolnjene procesne predpostavke za odločanje o predlogu za vpis, med drugim, ali je predlog vložila upravičena oseba (1. točka 29. člena ZSReg).

14. Pritožbeno sodišče je ugotovilo, da predloga za vpis predlaganih sprememb ni vložila upravičena oseba, kar pomeni, da ni izpolnjena ena izmed procesnih predpostavk za odločanje o predlogu za vpis.

15. Pritožbeno sodišče je zato pritožbama ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da je predlog za vpis predlaganih sprememb zavrglo (4. točka 39. člena ZSReg).

16. Pritožnika nosita vsak sam svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 18. člena ZSReg).