Jedro

Sodišče lahko v primeru, da se izkažejo kot sporna vprašanja s področja ocenjevanja vrednosti družb, postavi sodnega izvedenca, katerega položaj se presoja na podlagi splošnih procesnih pravil. Pri sodnem preizkušanju primernosti denarne odpravnine gre namreč za odločanje o izrazito strokovnih vprašanjih, ki so le v omejenem obsegu pravna, saj se dotikajo predvsem problematike vrednotenja podjetij, bilanc in korporacijskega računovodstva. Ne glede na to, da poravnalni odbor zaradi dodatnih stroškov ni sam pritegnil k sodelovanju strokovnjaka s področja ocenjevanja vrednosti podjetij, pa to ne predstavlja utemeljenega razloga, da bi lahko sodišče zavrnilo dokazni predlog s postavitvijo izvedenca ustrezne stroke.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločitev v zadevi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sklenilo, da: - se določi primerna denarna odpravnina iztisnjenih manjšinskih delničarjev delniške družbe I. d.d. v višini 102,60 EUR na delnico (1. točka izreka); - je nasprotni udeleženec dolžan predlagateljem povrniti stroške pooblaščenca v višini 1.255,16 EUR v 15 dneh, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi (2. točka izreka).

2. Zoper navedeni sklep vlagajo pravočasno pritožbo predlagatelji, navedeni v uvodu tega sklepa pod zaporedno številko 1-15. Uveljavljajo vse pritožbene razloge po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Pritožbenemu sodišču predlagajo, da “pritožbi ugodi in sklep v izpodbijanem delu razveljavi, postavi izvedenca cenilca in samo odloči o zadevi“, podrejeno pa, da zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

3. Nasprotni udeleženec je na pritožbo odgovoril. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbo kot neutemeljeno zavrne.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Skupščina družbe I. d.d. je dne 12. 02. 2007 sprejela skupščinski sklep, da se delnice manjšinskih delničarjev prenesejo na glavnega delničarja ter da znaša višina ponujene denarne odpravnine 64,68 EUR za delnico. Predlagatelji, ki so manjšinski delničarji družbe I. d.d., na temelju 388. člena Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD-1) od sodišča terjajo določitev primerne denarne odpravnine, ki naj jo plača nasprotni udeleženec, kot pravni naslednik večinskega delničarja A. d.o.o..

6. Sodišče prve stopnje je na podlagi mnenja poravnalnega odbora z dne 22. 02. 2010 (list. št. 55 in 56) zaključilo, da znaša primerna denarna odpravnina 102,60 EUR na delnico. Pritožniki sklep sodišča prve stopnje izpodbijajo, saj menijo, da je poravnalni odbor odpravnino v tej višini predlagal le podrejeno, v izogib nadaljnjim stroškom.

7. Namen postopka po 388. členu ZGD-1 je, da sodišče presodi primernost manjšinskim delničarjem ponujene denarne odpravnine, pri čemer mora upoštevati konkretne ekonomske kazalce. Sodišče le-te ugotavlja s pomočjo poravnalnega odbora oz. ustreznih izvedencev, pri čemer poravnalni odbor nima statusa sodnega izvedenca po določbah ZPP (1. odstavek 609. člena ZGD-1). Gre za strokovno telo, ki naj strankam pomaga pri sklepanju poravnav (1. odstavek 610. člena ZGD-1). Poravnalni odbor ne izdela izvida in mnenja, temveč poda svoje strokovno stališče vrednotenja ekonomskih razmerij v zvezi s predmetom obravnavanja, ki naj udeležence prepriča predvsem s svojo avtoriteto (1). To pomeni, da kljub temu, da je poravnalni odbor svoje mnenje z dne 22. 02. 2010 poimenoval „Izvedensko mnenje poravnalnega odbora izvedencev“, to nima narave izvedenskega mnenja po določbah 243. do 256. člena ZPP.

8. Po presoji pritožbenega sodišča zato pritožba utemeljeno opozarja na to, da ni pravilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da je denarno odpravnino v višini 102,60 EUR na delnico izračunal poravnalni odbor. Iz mnenja poravnalnega odbora (list. št. 55 do 56) namreč izhaja, da je ta potrdil pomislek predlagateljev, da je pomanjkljiva ocena vrednosti podjetja, ki jo je dal izdelati nasprotni udeleženec (Poročilo o oceni vrednosti podjetja I. d.d. na dan 31. 12. 2005, ki ga je izdelala družba P d.o.o.; nadalje: Poročilo, list. št. B2), na podlagi katere je bila ponujena denarna odpravnina v višini 64,68 EUR za delnico. Iz mnenja poravnalnega odbora je nadalje razvidno, da poravnalni odbor ni sam izdelal nove ocene vrednosti podjetja, temveč je predlagal izdelavo nove ocene vrednosti s strani neodvisnega ocenjevalca vrednosti podjetij. Čeprav bi lahko poravnalni odbor pred predložitvijo svojega mnenja tudi sam pritegnil zunanjega izvedenca in naročil pripravo izvedenskega mnenja (6. odstavek 609. člena ZGD-1), pa tega (očitno predvsem v izogib dodatnim stroškom) ni storil. Predlagatelji zato v pritožbi utemeljeno opozarjajo na to, da poravnalni odbor ni sam izračunal primerne odpravnine. Zato njegovega predloga za določitev primerne denarne odpravnine v višini 102,60 EUR na delnico, torej v višini kot je bila dosežena s preklicano pogojno poravnavo, ni mogoče upoštevati kot vrednosti izračunane na podlagi konkretnih ekonomskih kazalcev.

9. Sodišče prve stopnje je tako samo opravilo izračun vrednosti denarne odpravnine za delnico. Sodišče prve stopnje je tržno vrednosti delnice po Poročilu (64,68 EUR) povečalo za diskont manjšinskega lastnika 20 % in diskont za pomanjkanje tržnosti 15 % ter tako ugotovilo vrednost delnice v višini 99,50 EUR. Ob tem je priznalo še obresti za obdobje od vpisa iztisnitve v sodni register do izdaje sklepa sodišča ter po navedenem izračunu odločilo, da je primerna odpravnina za delnico 102,60 EUR.

10. Po presoji pritožbenega sodišča pritožba utemeljeno opozarja na nedoslednosti v izračunu sodišča prve stopnje. V zvezi s časovnim zamikom pri izdelavi poročila (13 mesecev), se je sodišče prve stopnje sklicevalo na navedbe nasprotnega udeleženca, da je bila pri izdelavi ocene vrednosti podjetja na dan 31. 12. 2005 uporabljena napoved rasti podjetja, ki kasneje ni bila dosežena. Pri tem se sodišče prve stopnje ni opredelilo do navedb predlagateljev, da je rast dejansko znatno presegla načrtovano, kar smiselno izhaja tudi iz ugotovitve poravnalnega odbora. Pritožba tudi utemeljeno izpodbija zaključek sodišča prve stopnje o vrednosti hčerinskega podjetja v Srbiji. Sodišče prve stopnje je vrednost podjetja ocenilo ob upoštevanju vrednosti naložbe (22.920.000,00 SIT) in izgube podjetja v enaki vrednosti. Navedena kazalnika sicer lahko vplivata na knjigovodsko vrednost, vendar pa ta ni enaka tržni vrednosti podjetja. Poleg tega je bilo, po podatkih Poročila za leto 2006, v letu 2005 v to podjetje investiranih še dodatnih 900.000,00 EUR, takšna višina naložb pa bi lahko povečala vrednost hčerinske družbe in posredno vplivala tudi na ocenjeno vrednost delnic predlagateljev.

11. Sodišče lahko v primeru, da se izkažejo kot sporna vprašanja s področja ocenjevanja vrednosti družb, postavi sodnega izvedenca, katerega položaj se presoja na podlagi splošnih procesnih pravil (2). Pri sodnem preizkušanju primernosti denarne odpravnine gre namreč za odločanje o izrazito strokovnih vprašanjih, ki so le v omejenem obsegu pravna, saj se dotikajo predvsem problematike vrednotenja podjetij, bilanc in korporacijskega računovodstva. Ne glede na to, da poravnalni odbor zaradi dodatnih stroškov ni sam pritegnil k sodelovanju strokovnjaka s področja ocenjevanja vrednosti podjetij, pa to ne predstavlja utemeljenega razloga, da bi lahko sodišče zavrnilo dokazni predlog s postavitvijo izvedenca ustrezne stroke. Zato bi bilo treba, po presoji pritožbenega sodišča, ugoditi dokaznemu predlogu predlagatelja s postavitvijo izvedenca, ki naj poda novo oceno vrednosti podjetja.

12. Pritožba je iz navedenih razlogov utemeljena. Sodišče prve stopnje je zavrnilo dokazni predlog s postavitvijo izvedenca, zaradi česar predlagateljem ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem (8. točka drugega odstavka 339. člena ZPP). Ker kršitve pritožbeno sodišče ne more samo odpraviti, je izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje (tretji odstavek 365. člena ZPP).

13. Odločanje o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločitev v zadevi (tretji odstavek 165. člena ZPP).

(1) Takšna vloga poravnalnega odbora je navkljub različni sodni praksi veljala že pred novelo ZGD-1C (Ur. l. RS, št. 42/2009), ki je v 30. členu razmejitev vloge poravnalnega odbora od statusa izvedenca tudi izrecno določila. Tako tudi Poročevalec k predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o gospodarskih družbah, št. 47/2009. (2) Tako tudi S. Prelič v članku: Postopki v zvezi z določanjem primerne denarne odpravnine za manjšinske delničarje pri izključitvah in izstopih, statusnih preoblikovanjih in povezanih družbah, Podjetje in delo, št. 7, leto 2010.