Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
V kolikor stranka predlaga preložitev naroka, sodišče temu ni dolžno ugoditi. Predlog stranke za preložitev naroka namreč ni ovira, da sodišče ne bi opravilo glavne obravnave in na njej izvedlo dokaznega postopka ter o zadevi meritorno odločilo.
I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdi.
II. Tožena stranka sama nosi pritožbene stroške.
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 80497/2008 z dne 13. 10. 2008 vzdržalo v veljavi za znesek 19.958,27 EUR in zakonske zamudne obresti od zneskov 11.716,698 EUR za čas od 26. 12. 2007 do plačila, 6.149,47 EUR za čas od 09. 11. 2008 do plačila, 2.092,12 EUR za čas od 01. 04. 2008 do plačila in v 4. točki izreka za izvršilne stroške v znesku 41,00 EUR. Navedeni sklep o izvršbi je razveljavilo v 1. točki izreka za znesek 554,17 EUR in zakonske zamudne obresti od zneska 257,43 EUR za čas od 26. 12. 2007 do plačila ter od zneska 296,74 EUR za čas od 03. 12. 2007 ter postopek v tem delu ustavilo.
2. Zoper navedeno sodbo se je v delu, v katerem ni uspela, pravočasno pritožila tožena stranka in sicer iz vseh pritožbenih razlogov ter predlagala razveljavitev izpodbijane sodbe.
3. Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.
4. Pritožba ni utemeljena.
5. Sodišče prve stopnje je tožbenemu zahtevku, s katerim tožeča stranka zahteva plačilo za opravljeno delo (prim. 619. člen OZ) ugodilo po tem, ko je na podlagi izvedenega dokaznega postopka ugotovilo, da ne držijo navedbe tožene stranke glede nekvalitetno opravljenega dela. Sodišče prve stopnje ugotavlja, da iz listinskih dokazov ne izhaja, da bi tožena stranka tožečo stranko o zatrjevanih napakah obvestila: v dopisu z dne 02. 10. 2007 o napakah ni govora, v dopisu 06. 11. 2007 pa tožena stranka tožečo obvešča, da po navedbah investitorja na panelah in vtičnicah kabli niso pravilno zaključeni. Sodišče zaključuje, da se zatrjevane napake nanašajo na dela, zaračunana z računom št. 2007-00561, ter da gre za očitno napako. O takšni napaki je naročnik dolžan podjemnika obvestiti nemudoma (prvi odstavek 633. člena OZ), kar v konkretnem primeru pomeni ob prevzemu del. Le-ta je bil opravljen 26. 10. 2007, v obračunu del (ki je bil izstavljen navedenega dne), pa niso navedene nobene napake in tako tudi ne napake, ki jih tožena stranka tožeči očita v dopisu z dne 06. 11. 2011. Sodišče prve stopnje zaključuje, da tožena stranka ni dokazala napak izvršenega dela oziroma pravočasnega grajanja zatrjevanih napak.
6. Pritožba zgoraj navedenih dejanskih zaključkov sodišča prve stopnje ne izpodbija, pač pa mu očita absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Navaja, da je tožena stranka nekaj dni pred narokom prejela obsežno vlogo tožeče stranke skupaj z večjim številom dokaznih listin, tako da ni imela dovolj časa za odgovor na navedbe tožeče stranke. Zaradi navedenega je predlagala preložitev naroka, česar pa sodišče prve stopnje ni upoštevalo.
7. Višje sodišče ne more slediti pritožbenim navedbam o obširnosti pripravljalne vloge tožeče stranke, saj le-ta obsega zgolj 3 strani, drži pa, da je bilo vlogi priloženih več dokaznih listin (konkretno 14). Ker so vsebinske navedbe tožeče stranke zgolj na eni strani vloge, je tožena stranka imela dovolj časa, da odgovori na navedbe tožeče stranke. Tudi sicer pa sodišče prve stopnje z izvedbo naroka v odsotnosti tožene stranke (282. člen ZPP), ni zagrešilo nobene procesne kršitve. V kolikor stranka predlaga preložitev naroka, sodišče temu ni dolžno ugoditi. Predlog stranke za preložitev naroka namreč ni ovira, da sodišče ne bi opravilo glavne obravnave in na njej izvedlo dokaznega postopka ter o zadevi meritorno odločilo.
8. Sodišče mora dati vsaki stranki možnost, da se izjavi o zahtevkih in navedbah nasprotne stranke. V tej pravdi tožencu pravica do izjave oziroma možnost obravnavanja ni bila odvzeta. Sodišče je narok 07. 06. 2011 opravilo v odsotnosti tožene stranke, na naroku pa je izvedlo dokaze in zadevo zaključilo, saj za preložitev naroka ni bilo nobenih (upravičenih) razlogov oziroma potrebe (prvi odstavek 115. člena ZPP). Če se stranka brez upravičenega razloga ne udeleži naroka, mora trpeti morebitne škodljive posledice svoje odsotnosti. Le izkazanost nenadne in nepredvidljive ovire pa je opravičljiv razlog za izostanek z naroka. Česa takega tožena stranka ne zatrjuje, niti dokazuje.
9. Višje sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje v zadevi pravilno in v zadostni meri ugotovilo dejansko stanje, na tako ugotovljeno dejansko stanje pa pravilno uporabilo materialno pravo. Ker pritožbeni razlogi niso podani in tudi ne razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP), pri čemer je presojalo le tiste pritožbene navedbe, ki so odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP).
10. Izrek o stroških temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP. Ker tožena stranka s pritožbo ni uspela, sama nosi pritožbene stroške.