Jedro

Med strankama ni sporno, da je Republika Madžarska sprejela odgovornost za obravnavanje tožnikove Prošnje 14. 9. 2023, zato je utemeljen tožbeni ugovor, da je rok za predajo tožnika Republiki Madžarski potekel 14. 3. 2024 in je na podlagi drugega odstavka 29. člena Uredbe Dublin III Republika Slovenija odgovorna za obravnavno tožnikove Prošnje, kar toženka tudi izrecno priznava v odgovoru na tožbo.

Izrek

Tožbi se ugodi in se sklep Ministrstva za notranje zadeve številka 2142-4367/2023/16 (1221-07) z dne 6. 3. 2024 odpravi ter zadeva vrne Ministrstvu za notranje zadeve v ponoven postopek.

Obrazložitev

_Izpodbijani sklep_

1. Z izpodbijanim sklepom je toženka na podlagi 32. člena v povezavi s sedmo točko 2. člena Zakona o mednarodni zaščiti (v nadaljevanju ZMZ-1) ter prvega odstavka 3. člena Uredbe Dublin III1 zavrgla tožnikovo prošnjo za mednarodno zaščito (1. točka izreka). Odločila je še, da Republika Slovenija ne bo obravnavala tožnikove prošnje, saj bo predan Republiki Madžarski, ki je na podlagi meril, določenih v Uredbi Dublin III, za to odgovorna država članica (2. točka izreka) ter da se tožnikova predaja izvrši kakor hitro je to praktično izvedljivo in najkasneje v šestih mesecih od odobritve zahteve, da bo Republika Hrvaška ponovno sprejela prosilca, to je od 14. 9. 2023, oziroma najkasneje v šestih mesecih od končne odločitve o morebitni pritožbi ali ponovnem pregledu, če v skladu s členom 27(3) Uredbe Dublin III obstaja odložilni učinek (3. točka izreka). Odločila je, da bo o stroški postopka odločeno v ločenem postopku (4. točka izreka).

2. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je tožnik 31. 7. 2023 vložil prošnjo za priznanje mednarodne zaščite v Republiki Sloveniji (v nadaljevanju Prošnja). Toženka je ugotovila, da je tožnik imel tranzitni vizi za vstop v schengenski prostor, izdane s strani Republike Madžarske, z veljavnostjo od 28. 6. 2023 do 18. 7. 2023. Republika Madžarska je na podlagi četrtega odstavka 12. člena Uredbe Dublin III dne 14. 9. 2023 sprejela odgovornost za obravnavo Prošnje. Toženka je po ugotovitvi, da tožnikove izjave ne izkazujejo obstoja sistemskih pomanjkljivosti v zvezi s postopkom mednarodne zaščite in pogoji za sprejem prosilcev, zaradi katerih tožnik v dublinskem postopku ne bi mogel biti vrnjen v Republiko Madžarsko in ugotovitvi, da tožnik ob vrnitvi v Republiko Madžarsko ne bo podvržen nečloveškemu ali poniževalnemu ravnanju, na podlagi osmega odstavka 49. člena v povezavi s četrto alinejo prvega odstavka 51. člena ZMZ-1 Prošnjo zavrgla, ker je za obravnavo tožnikove prošnje odgovorna Republika Madžarska. Na podlagi 29. člena Uredbe Dublin III je odločila, da se bo predaja izvedla v skladu z zakonodajo Republike Slovenije po posvetu s pristojnim organom Republike Madžarske, kakor hitro bo to praktično izvedljivo oziroma najkasneje v šestih mesecih od odobritve zahteve, da bo Republika Madžarska sprejela ali ponovno sprejela prosilca, to je od 14. 9. 2023, ali končni odločitvi o pritožbi ali ponovnem pregledu, če v skladu s členom 27(3) Dublinske uredbe obstaja odložilni učinek.

_Povzetek relevantnih navedb tožnika_

3. Tožnik predlaga odpravo izpodbijanega sklepa. Povzema izpodbijani sklep in zatrjuje, da je bila Madžarska pripravljena sprejeti tožnika z navedbo, da mora biti izročen v roku 6. mesecev. Ker je rok za izročitev potekel 14. 3. 2024 ob 24. uri, je po mnenju tožnika Republika Slovenija pristojna za odločanje o tožnikovi prošnji.

_Trditve toženke_

4. Toženka predlaga zavrnitev tožbe, ker je izpodbijani sklep po njenem mnenju zakonit in pravilen. Toženka ne oporeka, da je rok za predajo potekel, ker je odgovor Republike Madžarske, da sprejema odgovornost za obravnavo tožeče stranke v zadevi mednarodne zaščite, prejela 14. 9. 2023, zato je šest mesečni rok za predajo dejansko potekel 14. 3. 2024, kar po mnenju toženke pomeni, da je Republika Slovenija odgovorna za obravnavo prošnje za mednarodno zaščito tožnika.

**K I. točki izreka**

5. Sodišče je v dokaznem postopku prebralo listine, ki so v sodnem spisu označene priloga A1, A2, B1 in v soglasju z obema strankama štelo za prebrane vse listine spisa toženke št. 2142-4367/2023. Sodišče ni zaslišalo tožnika, ker je z izvedenimi dokazi utemeljenost tožbe dokazana in dodatno dokazovanje po presoji isodišča ni bilo potrebno.

Tožba ni utemeljena.

6. Prošnjo za mednarodno zaščito lahko pristojni organ s sklepom zavrže kot nedopustno med drugim tudi, če se na podlagi meril, določenih v Uredbi 604/2013/EU, ugotovi, da je za obravnavo prošnje odgovorna druga država članica Evropske unije ali pristopnica k Uredbi 604/2013/EU (četrta alineja prvega odstavka 51. člena ZMZ-1). Države članice obravnavajo vsako prošnjo za mednarodno zaščito državljana tretje države ali osebe brez državljanstva, vloženo na ozemlju katerekoli izmed članic, tudi na meji ali na tranzitnem območju, prošnjo pa obravnava ena sama država članica, in sicer tista, ki je za to odgovorna glede na merila iz poglavja III (prvi odstavek 3. člena Uredbe Dublin III).

7. Kadar predaja prosilca v državo članico, ki je bila določena za odgovorno, ni mogoča zaradi utemeljene domneve, da v tej državi članici obstajajo sistemske pomanjkljivosti v zvezi z azilnim postopkom in pogoji za sprejem prosilcev, ki bi lahko povzročile nevarnost nečloveškega ali poniževalnega ravnanja v smislu 4. člena Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljevanju Listina)2, država članica, ki izvede postopek določanja odgovorne države članice, še naprej proučuje merila iz poglavja III, da bi ugotovila, ali je mogoče določiti drugo državo članico kot odgovorno (drugi odstavek 3. člena Uredbe Dublin III).

8. Predaja prosilca ali druge osebe iz člena 18(1)(c) ali (d) iz države članice, ki poda zahtevo, v odgovorno državo članico, se izvede v skladu z nacionalno zakonodajo države članice, ki poda zahtevo, po posvetu med zadevnima državama članicama, kakor hitro je to praktično izvedljivo in najkasneje v šestih mesecih po odobritvi zahteve, da bo druga država članica sprejela ali ponovno sprejela zadevno osebo ali končni odločitvi o pritožbi ali ponovnem pregledu, če v skladu s členom 27(3) obstaja odložilni učinek (prvi pododstavek prvega odstavka 29. člena Uredbe Dublin III). Kadar se predaja ne opravi v roku šestih mesecev, je odgovorna država članica oproščena svoje obveznosti sprejema ali ponovnega sprejema zadevne osebe, odgovornost pa se nato prenese na državo članico, ki poda zahtevo. Ta rok se lahko podaljša na največ eno leto, če predaja ni bila možna, ker je zadevna oseba v zaporu, ali na največ osemnajst mesecev, če zadevna oseba pobegne (drugi odstavek 29. člena Uredbe Dublin III).

9. Med strankama ni sporno, da je Republika Madžarska sprejela odgovornost za obravnavanje tožnikove Prošnje 14. 9. 2023, zato je utemeljen tožbeni ugovor, da je rok za predajo tožnika Republiki Madžarski potekel 14. 3. 2024 in je na podlagi drugega odstavka 29. člena Uredbe Dublin III Republika Slovenija odgovorna za obravnavno tožnikove Prošnje, kar toženka tudi izrecno priznava v odgovoru na tožbo.

10. Sodišče je na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 tožbi ugodilo, izpodbijani sklep odpravilo in na podlagi četrtega odstavka 64. člena ZUIS-1 zadevo vrnilo toženki v ponoven postopek.

1 Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva (prenovitev). 2 Glasi se: "Nihče ne sme biti podvržen mučenju ali ponižujočemu ravnanju in kaznovanju."