Jedro

Sodbe, ki opisno ugotavlja na katerem delu parcele je upnik pridobil lastninsko pravico in ki dolžniku nalaga, da je dolžan upniku izstaviti listino, sposobno za zemljiškoknjižni prenos priposestvovanega dela parcele na ime upnika, ker naj bi sicer tako listino nadomestila sodba, ni mogoče izvršiti brez geodetske izmere. Zato tudi sodba sama zemljiškoknjižne listine ne more nadomestiti, preden je opravljena geodetska izmera, to pa upnik lahko doseže v izvršilnem postopku, v katerem bo moral, glede na to, da dolžniku s sodbo geodetska odmera ni bila naložena, sam nositi stroške odmere.

Izrek

Pritožbi upnika se ugodi in se zato izpodbijani sklep razveljavi ter zadeva vrne prvostopnemu sodišču v ponovno odločanje.

Obrazložitev

V uvodoma navedeni izvršilni zadevi je upnik predlagal, naj se ga v izvršilnem postopku pooblasti, da pri Geodetski upravi naroči geodetsko odmero dela parc. št..., za katerega je bilo ugotovljeno v sodbi Temeljnega sodišča v Novi Gorici, Enote v Tolminu z dne 14.11.1984, da ga je priposestvoval, dolžniku pa naj naloži založitev potrebnih stroškov. Ker pa izvršilni naslov dolžniku ne nalaga, naj on predlaga geometersko odmero priposestvovanega dela parcele oziroma naj tako geometersko odmero dovoli, po oceni prvostopnega sodišča upnikov predlog za izvršbo nima opore v izvršilnem naslovu, zato ga je z izpodbijanim sklepom zavrnilo.

Zoper sklep se pritožuje upnik po svojem pooblaščencu. V pritožbi navaja, da je z izvršilnim naslovom dolžnik zavezan k izstavitvi zemljiškoknjižne listine z vsebino, določeno v izreku sodbe. Ker svoje obveznosti prostovoljno ni izpolnil, je upnik zahteval od njega najprej opravo geodetske izmere, s katero bi bilo mogoče zemljiškoknjižno izvesti sodbo tako, da bi se odmerjena nova parcela vpisala v zemljiško knjigo na ime upnika. Pritožnik meni, da izvršilni naslov vsebuje tudi zahtevek, ki pogojuje izdajo navedene listine, sposobne za vpis v zemljiško knjigo, to je zahtevek za geodetsko izmero, saj bo šele to omogočilo izstavitev listine. Ker je podlaga izvršbi pravnomočna in izvršljiva sodna odločba, pritožba predlaga, naj pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in vrne zadevo v ponovno odločanje prvostopnemu sodišču. Pritožba je utemeljena.

Pritožba sicer zmotno meni, da izvršilni naslov - sodba Temeljnega sodišča v Novi Gorici, Enote v Tolminu, opr.št. P 86/82 zavezuje dolžnika, da je pred izstavitvijo zemljiškoknjižne listine dolžan opraviti oziroma naročiti tudi geodetsko izmero, ki bo omogočala izstavitev z.k. listine, saj glede te obveznosti prvostopno sodišče v sklepu pravilno ugotavlja, da upnik zanjo nima izvršilnega naslova.

Vendar pa sodbe, ki opisno ugotavlja, na katerem delu parcele št...

k.o. P. je upnik pridobil lastninsko pravico in ki dolžniku nalaga, da je dolžan upniku izstaviti listino, sposobno za zemljiškoknjižni prenos priposestvovanega dela parc.št... k.o. P. na ime upnika, ker naj bi sicer tako listino nadomestila sodba, ni mogoče izvršiti brez geodetske izmere. Zato tudi sodba sama zemljiškoknjižne listine ne more nadomestiti, preden je odmera opravljena, tako odmero pa upnik lahko doseže le v izvršilnem postopku, saj po upnikovih trditvah dolžnik izmere ne dovoli. Ker pa, kot rečeno, take odmere ni dolžan izpeljati dolžnik, ne gre za situacijo iz 1. odst. 224. čl. ZIP, ki določa, da se v primeru, ko po izvršilnem naslovu, po katerem mora dolžnik nekaj storiti, kar lahko stori tudi kdo drug, izvršba opravi tako, da sodišče pooblasti upnika, da na dolžnikove stroške zaupa to nekomu drugemu ali da to stori sam. Zato tudi ni podlage za upnikov zahtevek, da je dolžan stroške geodetske odmere založiti dolžnik. Te stroške bo moral v skladu s 1. odst. 32. čl. ZIP založiti upnik, ki bo moral glede na to, da dolžniku ni bila naložena geodetska odmera, sam nositi tudi končne stroške odmere.

Pritožbeno sodišče je zato izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo prvostopnemu sodišču v ponovno odločanje, (3. tč. 380. čl. ZPP v zv. s 14. čl. ZIP), saj bo potrebno v nadaljnjem postopku ugotoviti še ostale predpostavke za dovolitev izvršbe, ki jih prvostopno sodišče zaradi zmotnega materialnopravnega naziranja ni preverjalo.