Jedro

Izvor in namen prilivov na račun, kot jih je imel tožnik, ter njegove preživninske in kreditne obveznosti niso podatki, ki bi jih služba za BPP lahko sama pridobila po uradni dolžnosti, saj se ne vodijo v obstoječih zbirkah podatkov, sicer določenih v X. poglavju ZUPJS, zato bi moral te podatke, skladno z določbo 20. člena ZBPP, tožnik toženi stranki dati sam. Na tožniku je bilo torej, da v prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči precizira prilive na svoj račun in svoje obveznosti, hkrati pa na njem tudi dokazno breme, da dokaže tako izvor prejemkov kot tudi podlago za odhodke.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči. V obrazložitvi svoje odločitve je pojasnila, da je po Zakonu o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) do brezplačne pravne pomoči upravičena oseba, ki glede na svoj finančni položaj brez škode za svoje socialno stanje ne bi zmogla stroškov sodnega postopka. Šteje se, da je socialno stanje prosilca za dodelitev brezplačne pravne pomoči zaradi stroškov sodnega postopka ogroženo, če njegov mesečni dohodek ne presega dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka. Ta je v opazovanem obdobju, to je v treh mesecih preden je tožnik vložil prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, znašal 270,82 EUR. Iz dokumentacije, ki jo je predložil tožnik in dokumentacije, ki jo je tožena stranka pridobila po uradni dolžnosti, izhaja, da je tožnik samski in da živi v lastnem stanovanju. V treh mesecih pred vložitvijo prošnje je prejemal gotovinske prejemke v povprečni višini 641,00 EUR mesečno, kar presega višino dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka v tem obdobju. Skladno s tem je tožena stranka odločila, da tožnik ne izpolnjuje pogojev za dodelitev brezplačne pravne pomoči. 2. Tožnik se z odločitvijo tožene stranke ne strinja. V tožbi navaja, da je tožena stranka napačno presodila naravo njegovih prihodkov. V relevantnem obdobju je res imel prejemke v višini, ki presega višino dveh osnovnih zneskov minimalnega mesečnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene prejemke, vendar to ni bil njegov lastni dohodek. V zadevi ni sporno, da je brez zaposlitve in brez lastnih dohodkov, ima pa preživninsko obveznost do mladoletne A.A. v višini približno 125,00 EUR mesečno, kar v izpodbijani odločbi ni bilo upoštevano. Ker nima denarja za izpolnjevanje te obveznosti, mu mesečni znesek v višini približno 130,00 EUR na njegov račun nakaže mati B.B., ta znesek pa nato on nakaže hčerki. Je lastnik stanovanja, za nakup katerega je najel posojilo na podlagi Pogodbe o kreditu. Obrok posojila znaša trenutno 320,37 EUR, česar ne zmore poravnati sam in mu pri odplačilu prav tako pomaga mati, ki je solidarna porokinja po tej kreditni pogodbi. Vse to je razvidno iz podatkov o gibanju sredstev na njegovem računu. Ti podatki so javno dostopni in bi jih morala tožena stranka pridobiti sama po uradni dolžnosti. Tožnika bi tožena stranka lahko tudi pozvala, naj vlogo dopolni in se izjasni, česar pa ni storila in je s tem kršila njegovo pravico do izjave, kar je razlog za razveljavitev odločbe. Predlaga, da se izpodbijana odločba odpravi ter vrne toženi stranki v ponovno odločanje.

3. Tožena stranka je v odgovoru na tožbo pojasnila, da tožnik v prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči ni navajal, da ima preživninske obveznosti (točka 301 prošnje) niti ni navajal, da ima kreditne ali kakšne druge odhodke (točka 302). Prav zato se ti podatki, ki niso javno dostopni, niso preverjali in ni bilo razloga, da bi tožena stranka tožnika pozivala k dopolnitvi prošnje. Tožnik namreč v prošnji ni navedel nobenih odhodkov (točka C) niti predložil dokazil glede izvora prilivov na njegov račun. Ker je za dohodek potrebno šteti vsak prejem sredstev, ne glede na način prejetja, je bila tožnikova prošnja zavrnjena. Tožnik lahko, kolikor razpolaga z dokazili za dejstva, ki jih navaja v tožbi, vloži novo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči. K točki I izreka:

4. Tožba ni utemeljena.

5. Izpodbijana odločba je po presoji sodišča pravilna in zakonita ter ima oporo v materialnih predpisih, na katere se sklicuje. Tožena stranka je v obrazložitvi izpodbijane odločbe, po oceni sodišča, navedla utemeljene razloge za svojo odločitev in se jim, da bi se izognilo ponavljanju, sodišče pridružuje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu - v nadaljevanju: ZUS-1). V zvezi s tožnikovimi navedbami pa še dodaja:

6. Namen brezplačne pravne pomoči je uresničevanje pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, ob upoštevanju socialnega položaja osebe, ki brez škode za svoje preživljanje in preživljanje svoje družine te pravice ne bi mogla uresničevati (prvi odstavek 1. člena ZBPP). Po določbi 13. člena ZBPP je do brezplačne pravne pomoči upravičena oseba, ki glede na svoj materialni položaj in glede na materialni položaj svoje družine brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine ne bi zmogla stroškov sodnega postopka, oziroma stroškov nudenja pravne pomoči. Šteje se, da je socialno stanje prosilca in njegove družine zaradi stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči ogroženo, če mesečni dohodek prosilca (lastni dohodek) oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine (lastni dohodek družine) ne presega višine dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene prejemke. 14. člen ZBPP določa, da se materialni položaj prosilca in njegove družine ugotavlja glede na dohodke in premoženje prosilca ter dohodke in premoženje oseb, ki se upoštevajo po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, podlaga za to ugotavljanje pa so določbe zakona, ki ureja socialnovarstvene prejemke. V ta namen strokovna služba za BPP po uradni dolžnosti pridobi za to potrebne podatke iz obstoječih zbirk podatkov, določenih v zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, medtem ko je prosilec za brezplačno pravno pomoč dolžan dati vse podatke, o katerih se te zbirke podatkov ne vodijo, so po nujni, da se pravilno in popolno ugotovi materialni položaj prosilca in njegove družine (prvi in drugi odstavek 20. člena ZBPP).

7. Med strankama ni sporno, da je tožnik brez zaposlitve in tudi ni sporno, da je imel v treh mesecih pred vložitvijo prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči prilive na račun v povprečni višini 641,00 EUR mesečno, kar presega višino dvakratnika mesečnega osnovnega zneska minimalnega dohodka v tem obdobju. Sporno pa je tožnikovo navajanje, da ti prilivi na račun niso njegovi lastni dohodki, pač pa zneski, ki mu jih nakazuje njegova mati in s katerimi poravnava preživninske obveznosti do svoje hčerke ter plačuje obroke kredita. Meni, da je zato tožena stranka napačno ocenila naravo teh njegovih prihodkov in jih posledično napačno štela za njegove lastne dohodke. Sodišče s takim tožnikovim stališčem ne soglaša. Pojem lastnega dohodka ureja 20. člen Zakona o socialno varstvenih prejemkih (ZSVarPre), ki kot lastni dohodek samske osebe upošteva povprečne mesečne dohodke in prejemke v obdobju treh koledarskih mesecev pred mesecem vložitve vloge. Po določbi 1. točke 12. člena Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (v nadaljevanju ZUPJS) so dohodki vsi obdavčljivi dohodki po zakonu, ki ureja dohodnino. Zakon, ki ureja plačilo dohodnine je Zakon o dohodnini (ZDoh-2), ki pod pojmom dohodek šteje vsako izplačilo oziroma prejem dohodka, ne glede na obliko, v kateri je izplačan oziroma prejet (tretji odstavek 12. člena). Na opisani podlagi sodišče meni, da je kot dohodek tožnika zato utemeljeno šteti tudi vse prilive na njegov račun, ne glede na njihov izvor in njihov namen.

8. Sodišče ugotavlja, da tožnik v prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči teh sedaj v tožbi zatrjevanih okoliščin glede izvora svojih dohodkov in namena odhodkov ni navajal. Tožnik to prvič opisuje šele v tožbi in tudi prilaga določena dokazila, vendar pa ob tem ne pojasni, zakaj vseh teh podatkov ni podal že v prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči. V prošnji, ki jo je vložil na obrazcu, je namreč navedel, da ni zaposlen in da je lastnik stanovanja, v katerem biva ter označil, da nima nobenih dohodkov in nobenih odhodkov. Tožnik torej ni navedel, da naj bi v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo prošnje imel prihodke in odhodke, pa četudi bi lahko sedaj zatrjevane prilive na svoj tekoči račun opredelil v rubriki št. 206, preživninske obveznosti v rubriki št. 301 in druge odhodke, torej kreditne obveznosti v rubriki št. 302. Vse bi lahko ustrezno pojasnil v opombah in priložil dokazila. Tožnik je na obrazcu podpisal tudi izjavo, v kateri je, med drugih, potrdil, da so vsi podatki v vlogi resnični, točni in popolni (točka 1 izjave) in da so v vlogi navedeni vsi dohodki in prejemki za zahtevano obdobje (točka 2 izjave). Ker izvor in namen prilivov na račun, kot jih je imel tožnik ter njegove preživninske in kreditne obveznosti niso podatki, ki bi jih služba za BPP lahko sama pridobila po uradni dolžnosti, saj se ne vodijo v obstoječih zbirkah podatkov, sicer določenih v X. poglavju ZUPJS, bi moral te podatke, skladno z določbo 20. člena ZBPP tožnik toženi stranki dati sam. Na tožniku je bilo torej, da v prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči precizira prilive na svoj račun in svoje obveznosti, hkrati pa na njem tudi dokazno breme, da dokaže tako izvor prejemkov kot tudi podlago za odhodke. Ker pa tega v prošnji ni navajal, ni bilo nobenega razloga, da bi ga tožena stranka pozivala v dopolnitvi prošnje ali še posebej zahtevala, da se o tem ustno izjasni, kot to sedaj v tožbi izpostavlja tožnik, pač pa je na podlagi podatkov, ki jih je pridobila po uradni poti, pravilno ugotovila, da povprečna mesečna višina tožnikovih prejemkov v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo prošnje presega višino dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka v tem obdobju in zato tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči utemeljeno zavrnila. Sodišče se ob tem pridružuje napotku tožene stranke v izpodbijani odločbi, da lahko tožnik, kolikor razpolaga z dokazi za dejstva, ki jih glede svojega dohodka in odhodkov zatrjuje v tožbi, vloži novo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči z dokazili, ki bodo njegove trditve izkazovali.

9. Glede na navedeno je sodišče zaključilo, da tožba ni utemeljena in jo je na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo. Ker v tožbi niso navedena nova dejstva in dokazi, ki bi lahko vplivali na odločitev, je sodišče, skladno z 2. alinejo drugega odstavka 59. člena ZUS-1 odločilo brez glavne obravnave.

K točki II izreka:

10. Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.