Jedro

Kadar se po pravnomočnosti sklepa o dedovanju najde premoženje, so stranke v postopku glede tega pozneje najdenega premoženja tudi dediči dediča iz pravnomočnega sklepa o dedovanju, ki je med tem že umrl. Po umrlem dediču se na ta način rešuje predhodno vprašanje glede premoženja, ki spada v njegovo zapuščino.

Izrek

Pritožbi se u g o d i, sklep sodišča prve stopnje se r a z v e l j a v i in zadeva v r n e prvemu sodišču v nov postopek.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugotovilo, da v zapuščino, poleg premoženja navedenega v pravnomočnem sklepu o dedovanju Občinskega sodišča v Celju z dne 25. 3. 1971 spada tudi do 1/2 solastne nepremičnine, vpisane pri vl. št. 304 k.o. L.. Kot zakonite dediče prvega dednega reda je razglasilo Š.J.a, Š.A., Š.M. in Š.I., vsakega do 1/4-tine naknadno najdenega premoženja. Prvo sodišče je obrazložilo, da je naknadno najdeno premoženje razdelilo med štiri še živeče zapustnikove potomce.

Zoper takšen sklep se je pravočasno pritožil dedič I.Š., ki uveljavlja pritožbena razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter napačne uporabe materialnega prava. V pritožbi navaja, da prvo sodišče ni upoštevalo, da dedič nepremičnine, ki so predmet izpodbijanega dodatnega sklepa o dedovanju, hasnuje že nad 20 let in je tudi njihov lastnik, saj je prevzel celotno kmetijo. Na pritožbo je obrazloženo odgovoril zapustnikov zakoniti dedič Š.J. Pritožba je utemeljena.

Po pravnomočnosti sklepa o dedovanju ni mogoče več obravnavati vprašanj, ki se nanašajo na zapuščino in izdati novega sklepa o dedovanju. Pozneje najdena zapuščina se med dediče razdeli po obsegu in velikosti dednih deležev, skladnih dednopravnemu upravičenju ugotovljenemu s pravnomočnim sklepom o dedovanju. Z novim sklepom se torej razdeli pozneje najdeno premoženje na podlagi obstoječega pravnomočnega sklepa o dedovanju. Z njim se nikakor ne more spremenjati razmerij med dediči, ali med dediči in drugimi osebami, ki jim pripada kakšna pravica iz zapuščine.

V postopku glede pozneje najdenega premoženja zapustnika so stranke tudi dediči dediča iz pravnomočnega sklepa o dedovanju, ki je med tem že umrl. To pa zato, ker se bo teh osebah, po uradni dolžnosti vodil zapuščinski postopek, in se mora zato na ta način rešiti predhodno vprašanje glede premoženja, ki spada v njihovo zapuščino.

Odpoved dediščini v korist določenega dediča se šteje za izjavo o odstopu deleža le na znanem zapuščinskem premoženju (2. odstavek 136. člena ZD), ne pa tudi o odstopu deleža na pozneje najdenem premoženju (221. člen ZD). Če pa je v zapuščinskem postopku sklenjen dedni dogovor, pa se po pravnomočnosti sklepa najde novo premoženje, je treba glede novega premoženja ugotavljati voljo strank, zaradi česar je potrebno opraviti narok.

V dani zadevi je bilo o zapustnikovem premoženju že odločeno z zgoraj citiranim sklepom o dedovanju, ki je postal pravnomočen dne 21. 5. 1971. Na opravljeni zapuščinski obravnavi so zapustnikovi potomci Š.J., Š.M., Š.I. in K. M. roj. Š. odstopili svoj dedni delež materi, zapustnikovi vdovi Š. M.. Tako je ta dedovala 5/6 zapuščine, zapustnikov sin Š.A. pa preostalo 1/6 zapuščine.

Prvo sodišče je torej v okviru predhodnega vprašanja odločalo tudi o 1/6 zapusnikovega premoženja, ki bi ga morala podedovati zapustnikova vdova. Iz spisa izhaja, da je ta umrla dne 1. 12. 1995 in da je po njej tekel zapuščinski postopek pri Okrajnem sodišču v Šentjurju pri Celju pod opr. št. D 46/96. Iz dodatnega sklepa o dedovanju, izdanega v tem zapuščinskem postopku izhaja, da sta po zapustnici dedovala le Š.A. in J..

Prvo sodišče v okviru predhodnega vprašanja torej ni ugotavljalo, na kakšni materialnopravni podlagi je bilo izvedeno dedovanje po umrli Š.M.. Tako je preuranjeno odločilo, da dediči dedujejo pozneje najdeno premoženje v enakih deležih, zato je bilo potrebno izpodbijani sklep razveljaviti ter zadevo vrniti prvemu sodišču v nov postopek (3. točka 381. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 3. odstavkom 370. člena istega zakona in s 163. členom ZD).

V ponovnem postopku bo moralo prvo sodišče pribaviti pravnomočni sklep o dedovanju po zapustnikovi vdovi Š.M.. Po potrebi bo moralo ponovno ugotavljati voljo dedičev ter pri tem upoštevati dejstvo, da je med dediči spor o tem, ali pozneje najdeno premoženje spada v zapuščino, ali pa v celoti upoštevati pravnomočno ugotovljena razmerja med njimi. Prvo sodišče naj v ponovnom postopku razjasni še nasprotja v priimkih strank.