U-I-211/08

8. 4. 2010

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Notarske zbornice Slovenije, Ljubljana, in drugih, ki jih vse zastopa predsednica Marjana Tičar Bešter, na seji 8. aprila 2010

sklenilo:

1.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti Sklepa o spremembi vrednosti točke v notarski tarifi (Uradni list RS, št. 71/03) in tretjega odstavka 11. člena Notarske tarife (Uradni list RS, št. 37/01 – uradno prečiščeno besedilo, 2/02, 71/03 in 84/05) se zavrže.

2.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti Posebnega dela notarske tarife (Uradni list RS, št. 94/08) se zavrne.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Pobudniki so s pobudo, ki so jo vložili 1. 8. 2008, izpodbijali v 1. točki izreka tega sklepa navedena predpisa. Zatrjevali so, da je vrednost točke, ki ju določata, določena prenizko in da ni usklajena z rastjo cen življenjskih potrebščin. Zato naj bi bila v neskladju z načeli pravne države iz 2. člena Ustave in z 2. členom Zakona o državni upravi (Uradni list RS, št. 126/07). Notarska zbornica Slovenije (v nadaljevanju NZ) je pravni interes utemeljevala z navedbami, da je po prvem odstavku 107. člena Zakona o notariatu (Uradni list RS, št. 2/07 – uradno prečiščeno besedilo in 45/08 – v nadaljevanju ZN) dolžna zastopati interese notarjev, ki se obvezno združujejo v zbornico. Posamezni notar pa naj bi imel pravni interes zato, ker mora neposredno dnevno obračunavati ceno za svoje storitve na podlagi vrednosti točke, ki je določena z izpodbijanima predpisoma.

2.Z vlogo z dne 22. 10. 2008 so pobudo razširili na Posebni del notarske tarife (v nadaljevanju NT/08), ker naj bi določal zneske v isti višini, kot so bili določeni v prej veljavni Notarski tarifi (v nadaljevanju NT/05) oziroma v Sklepu o spremembi vrednosti točke v notarski tarifi (v nadaljevanju Sklep). Zatrjujejo njegovo neskladje z 2. in s 74. členom ter z drugim odstavkom 137. člena Ustave. Navajajo, da imajo še vedno pravni interes za izpodbijanje NT/05 in Sklepa, ker sta bila podlaga za določitev NT/08 in pomenita podlago za odškodninske zahtevke posameznih notarjev proti državi. Navajajo tudi, da bodo nekateri pobudniki vložili odškodninski zahtevek proti Republiki Sloveniji.

B. – I.

3.V 1. točki izreka navedena predpisa sta med postopkom pred Ustavnim sodiščem prenehala veljati. Ustavno sodišče praviloma presoja le veljavne predpise. Na podlagi 47. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo – v nadaljevanju ZUstS) lahko presoja neveljavne predpise, če niso bile odpravljene posledice protiustavnosti in nezakonitosti. Pobudniki navajajo, da sta bila NT/05 in Sklep podlaga za določitev NT/08, da pomenita podlago za odškodninske zahtevke posameznih notarjev proti državi in da bodo nekateri pobudniki vložili odškodninski zahtevek proti Republiki Sloveniji. Pravovarstvena potreba za presojo predpisa, ki ne velja več, pa obstaja, če bi se z ugotovitvijo morebitne protiustavnosti oziroma nezakonitosti izpodbijanih določb pravni položaj pobudnikov izboljšal. Zato jih je Ustavno sodišče pozvalo, naj izkažejo okoliščine, iz katerih bo razvidno, katere konkretne posledice protiustavnosti oziroma nezakonitosti niso bile odpravljene. NZ je na poziv odgovorila le, da še vedno vztraja pri pobudi. Notar Darko Jerše pa je kot razlog za vztrajanje pri pobudi navedel, da z NT/08 protiustavnost ni bila odpravljena. Zgolj s temi navedbami pobudniki niso izkazali pravovarstvene potrebe. Zato je Ustavno sodišče pobudo za oceno ustavnosti Sklepa in tretjega odstavka 11. člena NT/05 zavrglo (1. točka izreka).

B. – II.

4.Pobudniki izpodbijajo tudi Posebni del NT/08, ker naj bi določal prenizke zneske za plačilo notarskih storitev, saj naj ti ne bi bili usklajeni z rastjo cen življenjskih potrebščin. Zatrjujejo neskladje z 2. in s 74. členom ter z drugim odstavkom 137. člena Ustave.

5.Pobudniki so NZ in notarji. Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti lahko da, kdor izkaže svoj pravni interes (prvi odstavek 24. člena ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena je pravni interes podan, če predpis, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj. Notarji izkazujejo pravni interes, saj izpodbijani predpis učinkuje neposredno na njihov pravni položaj. Zato se Ustavno sodišče v pravni interes NZ ni spuščalo.

6.Posebni del NT/08 določa pristojbine za notarske storitve. Po drugem odstavku 137. člena Ustave je notariat javna služba, ki jo ureja zakon. Opredelitev notariata kot javne službe pomeni, da se ta opravlja v javnem interesu (zagotavljanje pravne varnosti) in da morajo biti dobrine, ki se s to javno službo zagotavljajo (notarske storitve), trajno (nepretrgano) dostopne vsem državljanom pod enakimi pogoji (glej odločbo št. U-I-125/95 z dne 3. 12. 1998, Uradni list RS, št. 1/99 in OdlUS VII, 215). Ustavodajalec pa ni določil organizacijske oblike izvajanja te javne službe, temveč je ureditev tega vprašanja prepustil zakonodajalcu. To pomeni, da odločitev o tem, kako bo uredil področje notariata, vključno z določitvijo pristojbin za notarske storitve, sodi v polje proste presoje zakonodajalca. Ta je v drugem odstavku 107. člena ZN določil, da tarifo o plačilu notarskih storitev določi minister, pristojen za pravosodje, ki predlog notarske tarife pošlje NZ. NZ lahko poda pripombe na predlog, na katere minister ni vezan.

7.Pobudniki zatrjujejo, da so zneski pristojbin v Posebnem delu NT/08 določeni prenizko. Nestrinjanje z višino pristojbin samo po sebi še ne zadošča za utemeljitev neskladnosti izpodbijane ureditve z Ustavo. Namen pristojbin je plačilo konkretnih storitev oziroma plačilo stroškov, ki nastanejo z delom notarja. Tudi določanje višine pristojbin je vprašanje primernosti ureditve, ki sodi v prosto polje normodajalčeve presoje in v oceno katere se Ustavno sodišče ne more spuščati. Z vidika drugega odstavka 137. člena Ustave bi bile lahko upoštevne le navedbe, da je v manjših krajih zaradi prenizkih pristojbin ogrožen obstoj notariata kot javne službe. Vendar je ta očitek pavšalen, saj ga pobudniki niso utemeljili. Zato ga Ustavno sodišče ni moglo preizkusiti.

8.Prav tako je pavšalen očitek o neskladju Posebnega dela NT/08 z 2. členom Ustave. Pobudniki namreč ne pojasnijo, zakaj naj bi iz načel pravne države izhajala zahteva, da bi morali biti določeni višji zneski pristojbin oziroma zakaj bi moralo biti upoštevano zvišanje cen življenjskih potrebščin.

9.Prav tako zgolj s sklicevanjem na to, da se notariat opravlja kot svoboden poklic, pobudniki ne morejo utemeljiti neskladja izpodbijane ureditve s 74. členom Ustave. Zato se Ustavnemu sodišču ni bilo treba ukvarjati z vprašanjem, ali se pobudniki kot izvajalci negospodarske javne službe sploh lahko sklicujejo na 74. člen Ustave, ki ureja svobodno gospodarsko pobudo.

10.Ker je torej pobuda za oceno ustavnosti Posebnega dela NT/08 očitno neutemeljena, jo je Ustavno sodišče zavrnilo (2. točka izreka).

C.

11.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena in drugega odstavka 26. člena ZUstS v sestavi: predsednik Jože Tratnik ter sodnice in sodniki dr. Mitja Deisinger, mag. Marta Klampfer, mag. Miroslav Mozetič, dr. Ernest Petrič, Jasna Pogačar, mag. Jadranka Sovdat in Jan Zobec. Sklep je sprejelo soglasno.

Jože Tratnik

Predsednik