Jedro

Sodišče ugotavlja, da tožnik vlogi, ki jo je podal na predmetni javni razpis, ni priložil dokazil iz točke 4.2.1. javnega razpisa oziroma 1. točke prvega odstavka 6. člena Uredbe o izvajanju podukrepa pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014-2020. Pri postopkih na podlagi javnih razpisov gre za posebno vrsto upravnega postopka, pri katerem je treba upoštevati načelo enakih možnosti vlagateljev, preglednost in hitrost postopka. Zaradi takšne narave postopka morajo vlagatelji izpolnjevanje pogojev izkazovati že ob vložitvi vloge in to z dokazili, ki so izrecno navedena v javnem razpisu. Ker je bilo v predmetnem javnem razpisu, ki je v relevantnih določilih sledil Uredbi, izrecno določeno, katera dokazila o lastniškem prevzemu kmetije mora vlagatelj priložiti, tožnik pa temu ni sledil, se sodišče strinja s stališčem prvostopenjskega in pritožbenega upravnega organa, da tožnik zaradi navedenega ni izpolnil enega izmed razpisnih pogojev.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja (v nadaljevanju prvostopenjski upravni organ) je z izpodbijanim sklepom, št. 33119-256/2016/2 z dne 29. 12. 2016, zavrgla vlogo A.A., v tem upravnem sporu tožnika, podano na javni razpis Pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete za leto 2016 za podukrep M06.1 (točka 1 izreka), pri tem pa ugotovila, da posebni stroški v tem postopku niso nastali (točka 2 izreka). V obrazložitvi svoje odločitve je prvostopenjski upravni organ navedel, da je tožnik podal vlogo na navedeni javni razpis, pri obravnavi vloge pa je bilo ugotovljeno, da je tožnikova vloga nepopolna, saj ji manjkajo obvezna dokazila, navedena v 14. členu Uredbe o izvajanju podukrepa pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014-2020 (v nadaljevanju Uredba) in 11. poglavju predmetnega javnega razpisa, brez katerih se vloga na javni razpis zavrže brez pozivanja na dopolnitev. Vlogi namreč ni bilo priloženo dokazilo o medgeneracijskem lastniškem prenosu ali nakupu kmetije. Vlogi je sicer priložen zapisnik o naroku v nepravdni zadevi zaradi delitve solastnih nepremičnin št. N 15/2014, vendar vlogi ni priložena notarsko overjena listina iz točke 4.2.1. navedenega javnega razpisa, ki je dokazilo o medgeneracijskem prenosu ali nakupu. Iz teh razlogov je prvostopenjski upravni organ na podlagi tretjega odstavka 52. člena Zakona o kmetijstvu (v nadaljevanju ZKme-1) zavrgel predmetno vlogo tožnika.

2. Zoper navedeni sklep prvostopenjskega upravnega organa je tožnik vložil pritožbo, ki jo je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano kot drugostopenjski upravni organ zavrnilo. Pri tem v obrazložitvi potrjuje pravilnost odločitve prvostopenjskega upravnega organa in ponovno navaja razloge iz izpodbijanega sklepa. K tem dodaja, da v razpisni dokumentaciji, t. j. dokazilu o lastniškem prevzemu kmetije (dokazilo št. 2), kjer je treba obkrožiti, katero listino se prilaga, tožnik ni obkrožil nobene listine. Tožnik vlogi ni priložil sklepa o dedovanju z žigom pravnomočnosti, niti ni označil, da to listino prilaga. Tako torej drugostopenjski upravni organ ugotavlja (kot je ugotovil že prvostopenjski upravni organ), da tožnik ni priložil obveznega dokazila o medgeneracijskem lastniškem prenosu površin kmetije s strani prenosnika, od katerega je bila na tožnika prenesena večina površin kmetije, konkretno v deležu 6/10. Pritožbeni organ se je opredelil tudi do tožnikovih navedb v pritožbi in je pojasnil, da morajo vlagatelji v postopkih na podlagi javnih razpisov izkazati izpolnjevanje pogojev že ob vložitvi vloge in to z dokazili, ki so eksplicitno navedena v javnem razpisu, kar izhaja iz upravnosodne prakse. V skladu s tem zapisnik o naroku v nepravdni zadevi ni ustrezno dokazilo, saj ni eksplicitno navedeno v javnem razpisu. Pritožbeni organ še pojasnjuje, da se za prenosnika v skladu z Uredbo šteje oseba, ki prenaša večino površin kmetije. Ker je prenosnik oseba, navedena v sklepu o dedovanju, od katerega je tožnik pridobil večino površin kmetije (6/10), bi moral priložiti pravnomočni sklep o dedovanju, kar tožnik ni storil, zato je prvostopenjski upravni organ tožnikovo vlogo v skladu s 14. členom Uredbe pravilno zavrgel brez pozivanja na dopolnitev.

3. Tožnik se s takšno odločitvijo ne strinja in zoper izpodbijani sklep vlaga tožbo iz razlogov nepravilne uporabe materialnega prava, bistvene kršitve določb postopka in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Tožnik navaja, da je ugotovitev prvostopenjskega upravnega organa, da predmetni vlogi ni priložil obveznega dokumenta oziroma ustrezne listine za medgeneracijski prenos ali nakup kmetije, nepravilna. Tožnik je priložil sodno poravnavo, sklenjeno pri Okrajnem sodišču v Šmarju pri Jelšah v nepravdni zadevi zaradi razdružitve solastnih nepremičnin pod opr. št. N 15/2014 z dne 17. 11. 2015, z izvedenim vpisom v zemljiško knjigo dne 31. 5. 2016. S sodno poravnavo je tožnik odkupil delež nepremičnin do 4/10 celote za kupnino 32.500,00 EUR, kar se smatra kot oblika pravnega posla, za takšen prenos pa ni potrebna notarsko overjena pogodba, saj je sodišče po uradni dolžnosti izvedlo vpis lastninske pravice do celote nepremičnin. Glede preostalega dela nepremičnin (6/10 celote) tožnik navaja, da ga je pridobil z izvedenim vpisom v zemljiško knjigo 16. 10. 2014. Tako tožnik meni, da bi moral prvostopenjski upravni organ upoštevati predloženo sodno poravnavo kot veljaven dokaz o prenosu lastninske pravice oziroma kot to imenuje tožena stranka medgeneracijski prenos. Če bi moral tožnik dokazovati lastninsko pravico na deležu do 6/10 celote nepremičnin, pa bi moral biti pozvan na ustrezno dopolnitev. Tožnik sodišču smiselno predlaga, da sklep prvostopenjskega upravnega organa in odločbo pritožbenega organa odpravi in zadevo vrne v ponovni postopek.

4. Tožena stranka je sodišču poslala upravni spis in podala odgovor na tožbo, v katerem prereka tožbene navedbe iz razlogov, navedenih v obrazložitvah prvostopenjskega sklepa in drugostopenjske odločbe. Ponovno pojasnjuje, da se v skladu z Uredbo za prenosnika šteje oseba, ki prenaša večino površin kmetije. V konkretnem primeru je tožnik oseba, navedena v sklepu o dedovanju, od katerega je tožnik pridobil večino površin kmetije (kot sam navaja 6/10). To pomeni, da bi moral tožnik priložiti pravnomočni sklep o dedovanju z žigom pravnomočnosti. Ker tožnik tega ni storil, je bilo treba njegovo vlogo v skladu s 14. členom Uredbe zavreči brez pozivanja na dopolnitev.

5. Tožba ni utemeljena.

6. Po pregledu izpodbijanega akta sodišče ugotavlja, da je izpodbijani sklep pravilen in skladen z določbami predpisov, na katere se sklicuje. Sodišče se strinja z razlogi, s katerimi je v obrazložitvi izpodbijanega akta odločitev pojasnil prvostopenjski upravni organ, in z razlogi, s katerimi je drugostopenjski upravni organ obrazložil zavrnitev pritožbenih ugovorov, ter se nanje v skladu z drugim odstavkom 71. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) tudi sklicuje. V zvezi s tožbenimi navedbami pa pojasnjuje v nadaljevanju navedena dejstva.

7. V obravnavani zadevi je predmet sodne presoje pravilnost in zakonitost odločitve prvostopenjskega upravnega organa iz izpodbijanega sklepa, s katero je ta zavrgel tožnikovo vlogo za dodelitev sredstev za sofinanciranje iz podukrepa Pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete, takšno odločitev pa je z drugostopenjsko odločbo potrdilo pristojno ministrstvo kot pritožbeni organ.

8. Sodišče uvodoma ugotavlja, da v predmetni zadevi med strankama ni sporno, da je bil v Uradnem listu Republike Slovenije objavljen javni razpis za podukrep 6.1 Pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete za leto 2016. V tem razpisu so bili v poglavju 4 opredeljeni pogoji za pridobitev sredstev, med drugim pod točko 4.2.1., v kateri je določeno, da mora upravičenec, skladno s 1. točko prvega odstavka 6. člena Uredbe, postati lastnik kmetije z medgeneracijskim prenosom ali nakupom kmetije, kar se dokazuje z eno od naslednjih notarsko overjenih listin: izročilno pogodbo, darilno pogodbo, pogodbo o preužitku, pravnomočnim sklepom o dedovanju, pogodbo o dosmrtnem preživljanju s priloženo smrtovnico oziroma drugim dokumentom, ki izkazuje smrt prenosnika, ali kupoprodajno pogodbo. V poglavju 11 predmetnega javnega razpisa so opredeljena obvezna dokazila k vlogi na javni razpis, v kateri je v točki 11.1. določeno, da je, v skladu s 14. členom Uredbe, obvezno dokazilo, brez katerega se v skladu s tretjim odstavkom 52. člena ZKme-1 vloga zavrže brez pozivanja na dopolnitev, med drugim tudi notarsko overjena listina iz točke 4.2.1. tega javnega razpisa, ki je dokazilo o medgeneracijskem prenosu ali nakupu. Vsa ta dejstva med strankama niso sporna, izhajajo pa iz vsebine predmetnega javnega razpisa.

9. Pravno podlago za zgoraj navedene določbe javnega razpisa predstavlja Uredba (Uredba o izvajanju podukrepa pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014-2020), na katero se sklicuje navedeni javni razpis in katere določbe so povzete v vsebino razpisa. V 1. točki prvega odstavka 6. člena Uredbe je določeno, da mora upravičenec postati lastnik kmetije z medgeneracijskim prenosom ali nakupom kmetije, kar se dokazuje z eno od naslednjih notarsko overjenih listin: izročilno pogodbo, darilno pogodbo, pogodbo o preužitku, pravnomočnim sklepom o dedovanju, pogodbo o dosmrtnem preživljanju s priloženo smrtovnico oziroma drugim dokumentom, ki izkazuje smrt prenosnika, ali kupoprodajno pogodbo. 14. člen pa opredeljuje priloge, brez katerih se v skladu s tretjim odstavkom 52. člena ZKmet-1 vloga zavrže brez pozivanja za dopolnitev, in je v drugi alineji navedeno overjeno dokazilo o medgeneracijskem prenosu ali nakupu kmetije v skladu s 1. točko prvega odstavka 6. člena Uredbe.

10. Tako predmetni javni razpis kot Uredba se v navedenih določbah sklicujeta na tretji odstavek 52. člena ZKmet-1, ki določa, da se s predpisom iz 10. in 12. člena tega zakona določi priloge, brez katerih se vloga zavrže brez pozivanja na dopolnitev. V 10. členu tega zakona je določeno, da Vlada v skladu s programskimi dokumenti sprejme predpise za izvedbo ukrepov kmetijske politike, v 12. členu pa, da vlada za izvajanje ukrepov razvoja podeželja določi vrsto ukrepov, pogoje, upravičence, merila in postopke za uvedbo in izvajanje posameznega ukrepa razvoja podeželja ter finančna sredstva, namenjena za posamezni ukrep razvoja podeželja.

11. Sodišče ugotavlja, da tožnik vlogi, ki jo je podal na predmetni javni razpis, ni priložil dokazil iz točke 4.2.1. javnega razpisa oziroma 1. točke prvega odstavka 6. člena Uredbe. Tožnik je sicer vlogi priložil zapisnik Okrajnega sodišča v Šmarju pri Jelšah o naroku v nepravdni zadevi št. N 15/2014 zaradi delitve solastnih nepremičnin, vendar sodišče sledi ugotovitvi upravnih organov, da takšna listina ne predstavlja ustreznega dokazila, zahtevanega v navedenih določilih javnega razpisa in Uredbe. V enotnem prijavnem obrazcu je pod poglavjem, ki vlagatelju nalaga priložitev dokazila o lastniškem prevzemu kmetije (dokazilo št. 2), navedeno, da mora prevzemnik priložiti eno od zgoraj navedenih pogodb in da mora obkrožiti, katero od teh listin prilaga. Tožnik v tem delu prijavnega obrazca ni obkrožil nobene od navedenih alinej, pri tem pa je v obrazcu navedeno tudi, da gre za obvezno dokazilo.

12. Pri postopkih na podlagi javnih razpisov gre za posebno vrsto upravnega postopka, pri katerem je treba upoštevati načelo enakih možnosti vlagateljev, preglednost in hitrost postopka. Zaradi takšne narave postopka morajo vlagatelji izpolnjevanje pogojev izkazovati že ob vložitvi vloge in to z dokazili, ki so izrecno navedena v javnem razpisu. Ker je bilo v predmetnem javnem razpisu, ki je v relevantnih določilih sledil Uredbi, izrecno določeno, katera dokazila o lastniškem prevzemu kmetije mora vlagatelj priložiti, tožnik pa temu ni sledil, se sodišče strinja s stališčem prvostopenjskega in pritožbenega upravnega organa, da tožnik zaradi navedenega ni izpolnil enega izmed razpisnih pogojev.

13. Iz zgoraj navedenih razlogov sodišče zavrača tožbene ugovore, ki se nanašajo na ugotovitev prvostopenjskega upravnega organa, da tožnik vlogi ni priložil ustrezne listine za medgeneracijski prenos ali nakup kmetije. Sodišče ne sledi tožbeni trditvi, da bi moral upravni organ tožnika pozvati na dopolnitev, če bi ocenil, da bi moral tožnik dokazovati lastninsko pravico na deležu do 6/10 celote nepremičnin, ker sta določbi javnega razpisa in Uredbe v tem delu jasni in določata, v katerih primerih se vloga zavrže brez pozivanja na dopolnitev, v kar je vključena tudi situacija, ki se nanaša na predmetno tožnikovo vlogo, vključno z navedenim deležem, ki ga je tožnik pridobil na podlagi sklepa o dedovanju, ki pa ga ni priložil vlogi. V zvezi s tem sodišče pripominja, da gre v tovrstnih postopkih (na podlagi javnih razpisov) za drugo javnopravno stvar po 4. členu Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), zaradi česar se pravila ZUP uporabljajo subsidiarno in smiselno. Ker je bil poseben postopek, ki je nadomestil smiselno uporabo ZUP, določen z Uredbo, je bilo postopanje prvostopenjskega upravnega organa, ko je zavrgel tožnikovo vlogo brez pozivanja na dopolnitev, pravilno, pri tem pa je bila uporabljena pravilna pravna podlaga, t. j. tretji odstavek 52. člena ZKmet-1. 14. Glede na navedeno sodišče ugotavlja, da je izpodbijana odločitev pravilna in zakonita, sodišče pa v postopku pred izdajo izpodbijane odločbe tudi ni našlo nepravilnosti, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, zaradi česar je tožbo, na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1, kot neutemeljeno zavrnilo.