Jedro

Jedro

Nevročitev oziroma nepravilna vročitev izdanega sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine ne pomeni obnovitvenega razloga iz 2. točke 394. člena ZPP v zvezi s 63. členom ZIZ.

Nevročitev oziroma nepravilna vročitev izdanega sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine ne pomeni obnovitvenega razloga iz 2. točke 394. člena ZPP v zvezi s 63. členom ZIZ.

Sodišče druge stopnje se sicer strinja, da seznanitev z izdano sodno odločbo, na katero tretji odstavek 42. člena ZIZ veže začetek teka 30-dnevnega roka za vložitev predloga za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti, ne pomeni nujno prejema oziroma (pravilne) vročitve te sodne odločbe. Vendar pa to ne pomeni, da je mogoče začetek teka tega roka vezati na seznanitev z vsakim dejstvom, na podlagi katerega bi se dolžnik lahko seznanil, da zoper njega teče izvršilni postopek.

Sodišče druge stopnje se sicer strinja, da seznanitev z izdano sodno odločbo, na katero tretji odstavek 42. člena ZIZ veže začetek teka 30-dnevnega roka za vložitev predloga za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti, ne pomeni nujno prejema oziroma (pravilne) vročitve te sodne odločbe. Vendar pa to ne pomeni, da je mogoče začetek teka tega roka vezati na seznanitev z vsakim dejstvom, na podlagi katerega bi se dolžnik lahko seznanil, da zoper njega teče izvršilni postopek.

V skladu z ustaljeno ustavnosodno presojo je pravilna vročitev sodne odločbe stranki v postopku eden od ključnih procesnih instrumentov za uresničevanje pravice do izjave kot bistvenega elementa pravice do enakega varstva pravic (22. člen Ustave), za uresničevanje pravice do sodnega varstva (prvi odstavek 23. člena Ustave) in še zlasti za uresničevanje pravice do pravnega sredstva (25. člen Ustave). Institut razveljavitve potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti je namenjen odpravi kršitev, ki so posledica nepravilne vročitve oziroma nevročitve sodne odločbe, zlasti pa zagotovitvi možnosti, da lahko stranka zoper sodno odločbo vloži pravno sredstvo in s tem uveljavi svojo pravico do sodelovanja v postopku in pravico do pravnega sredstva. Pri presoji začetka teka roka za vložitev predloga za razveljavitev potrdila o pravnomočnost in izvršljivosti sklepa o izvršbi in pravočasnosti takega predloga je zato treba imeti v vidu tudi zgoraj navedene ustavno zagotovljene pravice dolžnika in izhajati iz pravice dolžnika do poštenega sodnega postopka. Pojem seznanitve z izdano sodno odločbo je zato mogoče vezati le na tiste dejanske okoliščine, na podlagi katerih se je dolžnik lahko nedvomno seznanil s tem, da je bil zoper njega izdan sklep o izvršbi, in na podlagi katerih je, ob dolžnikovem vedenju, da mu ta sklep ni bil vročen, od dolžnika mogoče utemeljeno pričakovati, da ustrezno ukrepa. Povedano drugače, začetek teka 30-dnevnega roka je treba vezati na tista dejstva, iz katerih nedvoumno izhaja, da je bil dolžnik seznanjen z izdajo sklepa o izvršbi. Le v takem primeru je namreč mogoče šteti, da dolžnik, ki predloga za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o izvršbi v navedenem roku ni vložil, možnosti sodelovanja v postopku in učinkovitega varstva svojih pravic ni izkoristil zaradi svoje lastne pasivnosti.

V skladu z ustaljeno ustavnosodno presojo je pravilna vročitev sodne odločbe stranki v postopku eden od ključnih procesnih instrumentov za uresničevanje pravice do izjave kot bistvenega elementa pravice do enakega varstva pravic (22. člen Ustave), za uresničevanje pravice do sodnega varstva (prvi odstavek 23. člena Ustave) in še zlasti za uresničevanje pravice do pravnega sredstva (25. člen Ustave). Institut razveljavitve potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti je namenjen odpravi kršitev, ki so posledica nepravilne vročitve oziroma nevročitve sodne odločbe, zlasti pa zagotovitvi možnosti, da lahko stranka zoper sodno odločbo vloži pravno sredstvo in s tem uveljavi svojo pravico do sodelovanja v postopku in pravico do pravnega sredstva. Pri presoji začetka teka roka za vložitev predloga za razveljavitev potrdila o pravnomočnost in izvršljivosti sklepa o izvršbi in pravočasnosti takega predloga je zato treba imeti v vidu tudi zgoraj navedene ustavno zagotovljene pravice dolžnika in izhajati iz pravice dolžnika do poštenega sodnega postopka. Pojem seznanitve z izdano sodno odločbo je zato mogoče vezati le na tiste dejanske okoliščine, na podlagi katerih se je dolžnik lahko nedvomno seznanil s tem, da je bil zoper njega izdan sklep o izvršbi, in na podlagi katerih je, ob dolžnikovem vedenju, da mu ta sklep ni bil vročen, od dolžnika mogoče utemeljeno pričakovati, da ustrezno ukrepa. Povedano drugače, začetek teka 30-dnevnega roka je treba vezati na tista dejstva, iz katerih nedvoumno izhaja, da je bil dolžnik seznanjen z izdajo sklepa o izvršbi. Le v takem primeru je namreč mogoče šteti, da dolžnik, ki predloga za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o izvršbi v navedenem roku ni vložil, možnosti sodelovanja v postopku in učinkovitega varstva svojih pravic ni izkoristil zaradi svoje lastne pasivnosti.

Izrek

Izrek

I.Pritožba zoper točko I izreka sklepa sodišča prve stopnje se zavrne in se v tem delu sklep sodišča prve stopnje potrdi.

I.Pritožba zoper točko I izreka sklepa sodišča prve stopnje se zavrne in se v tem delu sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II.Pritožbi zoper točko II izreka sklepa sodišča prve stopnje se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v točki II izreka razveljavi ter zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II.Pritožbi zoper točko II izreka sklepa sodišča prve stopnje se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v točki II izreka razveljavi ter zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

III.Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

III.Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom pod točko I izreka zavrglo dolžnikov predlog za obnovo postopka z dne 29. 4. 2024, pod točko II izreka pa je zavrglo dolžnikov predlog za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o izvršbi z dne 29. 4. 2024.

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom pod točko I izreka zavrglo dolžnikov predlog za obnovo postopka z dne 29. 4. 2024, pod točko II izreka pa je zavrglo dolžnikov predlog za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o izvršbi z dne 29. 4. 2024.

2.Zoper sklep se iz razloga kršitve določb postopka pritožuje dolžnik in sodišču druge stopnje predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Priglaša pritožbene stroške. Dolžnik nasprotuje stališču sodišča prve stopnje, da zatrjevana nepravilna vročitev sklepa o izvršbi ne pomeni razloga za obnovo postopka iz 2. točke 394. člena ZPP v zvezi s 63. členom ZIZ, in meni, da je sodišče s takšno napačno razlago kršilo pravila pravdnega postopka. Citira določbo 2. točke prvega odstavka 394. člena ZPP in v tej zvezi izpostavlja, da se obnovitveni razlog iz te določbe nanaša na kršitve, ki so nastale v postopku in se vsebinsko nanašajo na kršitev pravice stranke do obravnavanja pred sodiščem. Meni, da je navedeni obnovitveni razlog v postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine treba razlagati drugače, kot ga je sodišče razlagalo v izpodbijanem sklepu. Ob razlagi, ki jo je sprejelo sodišče prve stopnje, namreč ta razlog sploh ne bi prišel v poštev, saj pred izdajo sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine ni izveden kontradiktoren postopek, kot je to predvideno v drugih pravdnih postopkih. Možnost kontradiktornega obravnavanja pred sodiščem dolžnik pridobi šele z vročitvijo sklepa o izvršbi, zoper katerega lahko ugovarja. Prav zato je pravilna vročitev sklepa o izvršbi ključnega pomena, njegova nepravilna vročitev pa pomeni kršitev načela kontradiktornosti, s čimer je dolžniku protipravno odvzeta možnost obravnavanja pred sodiščem. Po mnenju dolžnika zato pravno varstvo zoper navedeno kršitev zagotavlja prav obnovitveni razlog iz 2. točke 394. člena ZPP, zaradi česar bi sodišče prve stopnje njegovemu predlogu za obnovo postopka moralo ugoditi. Dolžnik nadalje meni, da bi sodišče v trenutku, ko je zaradi neopravljene vročitve prejelo vrnjeno pismo s sklepom o izvršbi, z namenom zagotovitve dolžnikove pravice do obravnavanja pred sodiščem moralo opraviti poizvedbe o dolžnikovem naslovu za vročanje, česar pa ni storilo. S tem je kršilo pravila postopka o pravilnem vročanju. Dolžnik tudi meni, da je sodišče prve stopnje nepravilno utemeljilo trenutek seznanitve dolžnika z izdano sodno odločbo. V skladu s pravili pravdnega postopka po mnenju dolžnika ni pomembno, kdaj je bil dolžnik prvič lahko seznanjen z možnostjo, da se zoper njega vodi izvršilni postopek, ampak kdaj se je seznanil s sodno odločbo, ki mu ni bila pravilno vročena. Izpostavlja, da drugačno razumevanje začetka teka roka za vložitev predloga za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti v praksi ne bi delovalo in bi bilo skrajno nepravično za stranke. Rok 30 dni je namreč relativno kratek, pri čemer je treba upoštevati, da mora predlagatelj od trenutka pojava indica o obstoju obnovitvenega razloga najprej opraviti poizvedbe, da se seznani, kaj je z vsebino postopka, zbrati vso dokumentacijo, da izkaže pravočasnost vložitve predloga in njegovo utemeljenost, ter pripraviti in vložiti predlog za obnovo postopka. Dolžnik izpostavlja, da tudi glede na stališče pravne teorije in sodne prakse, na katero se sklicuje sodišče, začne rok za vložitev predloga za obnovo postopka teči šele od trenutka strankine dejanske seznanitve oziroma zavedanja o obstoju obnovitvenega razloga. S tem pa se je dolžnik v obravnavani zadevi seznanil šele 11. 4. 2024, ko mu je bil vročen sklep o izvršbi. Šele takrat se je namreč seznanil, da se zoper njega dejansko vodi izvršilni postopek in da gre za njegov dolg. V zvezi s ugotovitvijo sodišča, da je bilo dolžniku na naslovu X, s fikcijo vročitve 8. 9. 2022 vročeno obvestilo delodajalcu o novem računu upnika za poplačilo terjatve z dne 17. 8. 2022, dolžnik poudarja, da vse doslej za navedeno pisanje sploh ni vedel. Če je bilo to pisanje vrnjeno sodišču, se dolžnik tudi ni mogel seznaniti s tekom postopka zoper njega. Pojasnjuje, da je bil večkrat službeno odsoten, zato je objektivno mogoče, da obvestila o sodnem pisanju, ki ga je na vratih pustil vročevalec, v petnajstih dneh, ko je obvestilo viselo na vratih, ni mogel videti. Po njegovem mnenju tako ni utemeljen zaključek, da se je dolžnik že 8. 9. 2022 lahko seznanil z možnostjo, da zoper njega teče kakšen postopek. Nedvomno pa se je s tem seznanil 11. 4. 2024, zato je njegov predlog pravočasen. V zvezi s sklicevanjem sodišča na sklep VSL II Ip 2221/2019 dolžnik izpostavlja, da je bilo dejansko stanje v tisti zadevi drugačno kot v obravnavani zadevi, saj je v tisti zadevi dolžnik po svoji pooblaščenki že prej opravil vpogled v spis, kar dejansko izkazuje, da je vedel za odprt postopek. Tega pa v konkretnem primeru ni mogoče trditi, saj fikcija vročitve obvestila z dnem 8. 9. 2022 v ničemer ne izkazuje, da je dolžnik dejansko vedel za izvršilni postopek.

2.Zoper sklep se iz razloga kršitve določb postopka pritožuje dolžnik in sodišču druge stopnje predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Priglaša pritožbene stroške. Dolžnik nasprotuje stališču sodišča prve stopnje, da zatrjevana nepravilna vročitev sklepa o izvršbi ne pomeni razloga za obnovo postopka iz 2. točke 394. člena ZPP v zvezi s 63. členom ZIZ, in meni, da je sodišče s takšno napačno razlago kršilo pravila pravdnega postopka. Citira določbo 2. točke prvega odstavka 394. člena ZPP in v tej zvezi izpostavlja, da se obnovitveni razlog iz te določbe nanaša na kršitve, ki so nastale v postopku in se vsebinsko nanašajo na kršitev pravice stranke do obravnavanja pred sodiščem. Meni, da je navedeni obnovitveni razlog v postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine treba razlagati drugače, kot ga je sodišče razlagalo v izpodbijanem sklepu. Ob razlagi, ki jo je sprejelo sodišče prve stopnje, namreč ta razlog sploh ne bi prišel v poštev, saj pred izdajo sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine ni izveden kontradiktoren postopek, kot je to predvideno v drugih pravdnih postopkih. Možnost kontradiktornega obravnavanja pred sodiščem dolžnik pridobi šele z vročitvijo sklepa o izvršbi, zoper katerega lahko ugovarja. Prav zato je pravilna vročitev sklepa o izvršbi ključnega pomena, njegova nepravilna vročitev pa pomeni kršitev načela kontradiktornosti, s čimer je dolžniku protipravno odvzeta možnost obravnavanja pred sodiščem. Po mnenju dolžnika zato pravno varstvo zoper navedeno kršitev zagotavlja prav obnovitveni razlog iz 2. točke 394. člena ZPP, zaradi česar bi sodišče prve stopnje njegovemu predlogu za obnovo postopka moralo ugoditi. Dolžnik nadalje meni, da bi sodišče v trenutku, ko je zaradi neopravljene vročitve prejelo vrnjeno pismo s sklepom o izvršbi, z namenom zagotovitve dolžnikove pravice do obravnavanja pred sodiščem moralo opraviti poizvedbe o dolžnikovem naslovu za vročanje, česar pa ni storilo. S tem je kršilo pravila postopka o pravilnem vročanju. Dolžnik tudi meni, da je sodišče prve stopnje nepravilno utemeljilo trenutek seznanitve dolžnika z izdano sodno odločbo. V skladu s pravili pravdnega postopka po mnenju dolžnika ni pomembno, kdaj je bil dolžnik prvič lahko seznanjen z možnostjo, da se zoper njega vodi izvršilni postopek, ampak kdaj se je seznanil s sodno odločbo, ki mu ni bila pravilno vročena. Izpostavlja, da drugačno razumevanje začetka teka roka za vložitev predloga za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti v praksi ne bi delovalo in bi bilo skrajno nepravično za stranke. Rok 30 dni je namreč relativno kratek, pri čemer je treba upoštevati, da mora predlagatelj od trenutka pojava indica o obstoju obnovitvenega razloga najprej opraviti poizvedbe, da se seznani, kaj je z vsebino postopka, zbrati vso dokumentacijo, da izkaže pravočasnost vložitve predloga in njegovo utemeljenost, ter pripraviti in vložiti predlog za obnovo postopka. Dolžnik izpostavlja, da tudi glede na stališče pravne teorije in sodne prakse, na katero se sklicuje sodišče, začne rok za vložitev predloga za obnovo postopka teči šele od trenutka strankine dejanske seznanitve oziroma zavedanja o obstoju obnovitvenega razloga. S tem pa se je dolžnik v obravnavani zadevi seznanil šele 11. 4. 2024, ko mu je bil vročen sklep o izvršbi. Šele takrat se je namreč seznanil, da se zoper njega dejansko vodi izvršilni postopek in da gre za njegov dolg. V zvezi z ugotovitvijo sodišča, da je bilo dolžniku na naslovu X, s fikcijo vročitve 8. 9. 2022 vročeno obvestilo delodajalcu o novem računu upnika za poplačilo terjatve z dne 17. 8. 2022, dolžnik poudarja, da vse doslej za navedeno pisanje sploh ni vedel. Če je bilo to pisanje vrnjeno sodišču, se dolžnik tudi ni mogel seznaniti s tekom postopka zoper njega. Pojasnjuje, da je bil večkrat službeno odsoten, zato je objektivno mogoče, da obvestila o sodnem pisanju, ki ga je na vratih pustil vročevalec, v petnajstih dneh, ko je obvestilo viselo na vratih, ni mogel videti. Po njegovem mnenju tako ni utemeljen zaključek, da se je dolžnik že 8. 9. 2022 lahko seznanil z možnostjo, da zoper njega teče kakšen postopek. Nedvomno pa se je s tem seznanil 11. 4. 2024, zato je njegov predlog pravočasen. V zvezi s sklicevanjem sodišča na sklep VSL II Ip 2221/2019 dolžnik izpostavlja, da je bilo dejansko stanje v tisti zadevi drugačno kot v obravnavani zadevi, saj je v tisti zadevi dolžnik po svoji pooblaščenki že prej opravil vpogled v spis, kar dejansko izkazuje, da je vedel za odprt postopek. Tega pa v konkretnem primeru ni mogoče trditi, saj fikcija vročitve obvestila z dnem 8. 9. 2022 v ničemer ne izkazuje, da je dolžnik dejansko vedel za izvršilni postopek.

ni imel več niti začasnega niti stalnega prebivališča. Vendar pa ni sledilo navedbam dolžnika, da se je z izvršilnim postopkom in s sklepom o izvršbi seznanil šele 11. 4. 2024, ko je na zaprosilo pooblaščenca prejel listine iz spisa VL 62311/2019. Ugotovilo je namreč, da je bilo dolžniku 8. 9. 2022, kar je v času, za katerega je sam zatrjeval, da je takrat dejansko prebival na naslovu X, in imel tam prijavljeno tudi stalno prebivališče (tj. od 27. 3. 2019 do 8. 2. 2023), na tem naslovu s fikcijo vročitve vročeno obvestilo z dne 17. 8. 2022 glede novega računa upnika za poplačilo terjatve. Na podlagi te ugotovitve pa je zaključilo, da se je dolžnik z okoliščino, da zoper njega teče izvršilni postopek, in z dejstvom, da je bil zoper njega izdan sklep o izvršbi, ki ga domnevno ni prejel, seznanil že s prejemom navedenega obvestila, tj. 8. 9. 2022, zaradi česar je že takrat začel teči 30-dnevni rok iz tretjega odstavka 42. člena ZIZ.

11.Sodišče druge stopnje se sicer strinja, da seznanitev z izdano sodno odločbo, na katero tretji odstavek 42. člena ZIZ veže začetek teka 30-dnevnega roka za vložitev predloga za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti, ne pomeni nujno prejema oziroma (pravilne) vročitve te sodne odločbe. Vendar pa to ne pomeni, da je mogoče začetek teka tega roka vezati na seznanitev z vsakim dejstvom, na podlagi katerega bi se dolžnik lahko seznanil, da zoper njega teče izvršilni postopek.

12.V skladu z ustaljeno ustavnosodno presojo je pravilna vročitev sodne odločbe stranki v postopku eden od ključnih procesnih instrumentov za uresničevanje pravice do izjave kot bistvenega elementa pravice do enakega varstva pravic (22. člen Ustave), za uresničevanje pravice do sodnega varstva (prvi odstavek 23. člena Ustave) in še zlasti za uresničevanje pravice do pravnega sredstva (25. člen Ustave).

Institut razveljavitve potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti je namenjen odpravi kršitev, ki so posledica nepravilne vročitve oziroma nevročitve sodne odločbe, zlasti pa zagotovitvi možnosti, da lahko stranka zoper sodno odločbo vloži pravno sredstvo in s tem uveljavi svojo pravico do sodelovanja v postopku in pravico do pravnega sredstva. Pri presoji začetka teka roka za vložitev predloga za razveljavitev potrdila o pravnomočnost in izvršljivosti sklepa o izvršbi in pravočasnosti takega predloga je zato treba imeti v vidu tudi zgoraj navedene ustavno zagotovljene pravice dolžnika in izhajati iz pravice dolžnika do poštenega sodnega postopka. Pojem seznanitve z izdano sodno odločbo je zato mogoče vezati le na tiste dejanske okoliščine, na podlagi katerih se je dolžnik lahko nedvomno seznanil s tem, da je bil zoper njega izdan sklep o izvršbi, in na podlagi katerih je, ob dolžnikovem vedenju, da mu ta sklep ni bil vročen, od dolžnika mogoče utemeljeno pričakovati, da ustrezno ukrepa. Povedano drugače, začetek teka 30-dnevnega roka je treba vezati na tista dejstva, iz katerih nedvoumno izhaja, da je bil dolžnik seznanjen z izdajo sklepa o izvršbi. Le v takem primeru je namreč mogoče šteti, da dolžnik, ki predloga za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o izvršbi v navedenem roku ni vložil, možnosti sodelovanja v postopku in učinkovitega varstva svojih pravic ni izkoristil zaradi svoje lastne pasivnosti.

13.Takšne dejanske okoliščine so bile podane tudi v zadevi VSL II Ip 2221/2019, na katero se je v izpodbijanem sklepu sklicevalo sodišče prve stopnje, zaradi česar je treba v tem kontekstu razumeti tudi v tej odločbi navedeno stališče da izraz "seznanitev z izdano sodno odločbo" ne pomeni nujno njenega prejema in da zadostuje, da se stranka seznani, da zoper njo teče postopek.

Kot izhaja iz obrazložitve sklepa II Ip 2221/2019 je namreč dolžnik v tisti zadevi že 8. 5. 2019 zaprosil za fotokopijo vročilnice sklepa o izvršbi, na podlagi tega dejstva pa je sodišče zaključilo, da je bil najpozneje takrat nedvomno seznanjen s tem, da je bil zoper njega sklep o izvršbi že izdan, in da je predlog za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o izvršbi, ki ga je dolžnik vložil 15. 10. 2019, prepozen.

14.V obravnavani zadevi je dejansko stanje, na katerega je sodišče prve stopnje oprlo zaključek o zamudi roka za vložitev predloga za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o izvršbi, drugačno. Tudi če je mogoče domnevati, da se je dolžnik z obvestilom z dne 17. 8. 2022, ki mu je bilo s fikcijo vročitve na naslovu njegovega takratnega dejanskega bivališča, X, vročeno 8. 9. 2022, dejansko seznanil (kar dolžnik sicer zanika), namreč glede na vsebino obvestila, v katerem so navedeni osnovni podatki o zadevi (sodišče, opravilna številka, podatki o strankah in znesek izterjave) ter zgolj naveden nov TRR upnika za poplačilo terjatve, ni mogoče šteti, da se je dolžnik kot laik s prejemom tega obvestila nedvomno seznanil s tem, da je bil zoper njega v navedeni izvršilni zadevi izdan tudi sklep o izvršbi. Stališče sodišča prve stopnje, da je že z vročitvijo tega obvestila za dolžnika začel teči 30-dnevni rok za vložitev predloga za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o izvršbi, je zato materialnopravno zmotno in v nasprotju z določbo tretjega odstavka 42. člena ZIZ. Posledično pa je napačen tudi na tej podlagi sprejet zaključek, da je predlog, ki ga je dolžnik vložil 25. 4. 2024, vložen prepozno.

15.Po obrazloženem je sodišče druge stopnje pritožbi dolžnika zoper točko II izreka izpodbijanega sklepa ugodilo, sklep v točki II izreka razveljavilo in zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). V tem bo moralo sodišče prve stopnje, upoštevaje zgoraj navedena izhodišča, ponovno odločiti o dolžnikovem predlogu za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o izvršbi.

16.Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na četrtem odstavku 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

-------------------------------

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o izvršbi in zavarovanju (1998) - ZIZ - člen 42, 42/3, 63, 394 Ustava Republike Slovenije (1991) - URS - člen 22, 23, 25

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.