Jedro

Zgolj dejstvo, da je tožnik na zagovoru dne 7. 8. 2009 očitane kršitve zanikal in pojasnil svoje videnje zadeve, ne pomeni, da je lahko tožena stranka šele takrat ugotovila utemeljen razlog za odpoved. Neutemeljene so revizijske navedbe, da je na zagovoru tožnik poskušal zavesti toženo stranko z neresnicami in zanikanjem kršitev in je zato lahko ključen za odločitev delodajalca glede odpovedi pogodbe o zaposlitvi tudi odziv delavca na očitane kršitve. Izguba zaupanja v tožnika ne predstavlja utemeljenega razloga za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi, temveč bi to dejstvo lahko predstavljalo le pogoj, ki onemogoča nadaljevanje dela tožnika pri toženi stranki. Sodišče je pravilno poudarilo, da je utemeljen razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi kršitev pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja.

Izrek

Revizija se zavrne.

Tožeča stranka sama krije stroške odgovora na revizijo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugodilo tožnikovemu tožbenemu zahtevku in ugotovilo nezakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, ki jo je tožena stranka podala tožniku z vročitvijo ustreznega sklepa z dne 27. 8. 2009, potrjenega z odločbo ministrice z dne 20. 10. 2009. Hkrati je toženi stranki naložilo, da tožnika sprejme nazaj na delo in mu za čas od 28. 11. 2009 dalje prizna delovno razmerje ter mu za čas do ponovnega nastopa dela izplača plačo, od neto zneskov z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožene stranke kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Soglašalo je s presojo, da je bila sporna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita že iz razloga, ker v zvezi s kršitvami, ki naj bi jih tožnik storil v času od 22. 5. do 1. 6. 2009 in o katerih je bila tožena stranka obveščena najkasneje 11. 6. 2009, odpoved ni bila dana v subjektivnem roku 60 dni, ki je prekluzivnega značaja, glede kršitve v mesecu juliju 2009 pa tožniku ni bil omogočen zagovor, ker ta kršitev ni bila zajeta v obrazložitvi vabila na zagovor.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožena stranka revizijo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. V prvi vrsti sodišču očita zmotno presojo začetka teka subjektivnega roka za podajo redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga. Opozarja na drugačno opredelitev začetka teka navedenega roka v šestem odstavku 88. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR) od uveljavitve novele tega zakona (ZDR-A) dalje v primerjavi s prejšnjo opredelitvijo, ko je bil začetek teka subjektivnega roka za odpoved vezan zgolj na seznanitev z razlogi za odpoved. Ker je lahko tožena stranka šele po tožnikovem zagovoru dne 7. 8. 2009 ugotovila, ali njegove kršitve dejansko pomenijo utemeljen razlog za odpoved, je sodišče zmotno presodilo, da je subjektivni rok za odpoved začel teči že pred tem. Poleg tega v zvezi s kršitvijo iz meseca julija 2008 sodišču očita bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ko ugotavlja, da je tožena stranka tožniku onemogočala kakršno koli obrambo pred odpovedjo, ne da bi za tako ugotovitev navedla kakršne koli razloge, ter se opredeljuje do možnosti nadaljevanja delovnega razmerja, ne da bi se sodišče po vsebini opredelilo do tožnikovih kršitev delovnih obveznosti.

4. V odgovoru na revizijo je tožnik prerekal revizijske navedbe in predlagal zavrnitev revizije.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Na podlagi 371. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Pri tem je vezano na dejanske ugotovitve, ki so bile podlaga za izdajo izpodbijane sodbe, saj zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja revizije ni mogoče vložiti (tretji odstavek 370. člena ZPP).

7. Nosilna razloga izpodbijane sodbe sta presoji, da je v zvezi s kršitvami, ki naj bi jih tožnik storil od 22. 5. do 1. 6. 2009, subjektivni rok za odpoved že potekel in da v zvezi z drugo očitano kršitvijo iz meseca julija 2009 tožniku ni bil omogočen zagovor.

8. V zvezi z drugo očitano kršitvijo se sodišče sicer ni opredelilo do dejstva, da iz zapisnika zagovora z dne 7. 8. 2009 izhaja, da se je tožnik zagovarjal tudi v zvezi s to drugo kršitvijo, vendar tožena stranka v reviziji tega dejstva neposredno ne uveljavlja v smislu ustrezne bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Ker pa je sodišče svojo presojo, da v zvezi s to drugo kršitvijo tožnikov zagovor ni bil omogočen, utemeljilo, da kršitev ni bila zajeta v obrazložitvi vabila na zagovor, revizijski očitek, da sodišče za svojo odločitev ni navedlo razlogov, v smislu sicer pavšalno očitane bistvene kršitve določb pravdnega postopka ni utemeljen. Prav tako ni utemeljen očitek bistvene kršitve določb pravdnega postopka v zvezi z opredeljevanjem sodišča do možnosti nadaljevanja delovnega razmerja, saj sodišče ni ugotovilo nezakonitosti odpovedi iz tega razloga.

9. Revizija neutemeljeno opozarja na novo opredelitev začetka teka subjektivnega roka za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga v sedaj veljavnem šestem odstavku 88. člena ZDR (1), to je, da mora delodajalec podati redno odpoved najkasneje v 60 dneh od ugotovitve utemeljenega razloga.

10. Sodišče je ugotovilo, da je bila pristojna strokovna služba tožene stranke oziroma vodja te službe, ki je bila pooblaščena za podajo odpovedi, o tožnikovem samovoljnem in neevidentiranem zapuščanju delovnih prostorov tožene stranke v dnevnih od 25. 5. do 1. 6. 2009 pisno obveščena že 11. 6. 2009, tako da je tožena stranka ugotovila utemeljen razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi že tega dne. Utemeljeno je poudarilo, da je datum ugotovitve razloga za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga dejansko vprašanje in da lahko delodajalec ugotovi ta razlog že ob sami kršitvi, lahko pa tudi kasneje, tudi ob zagovoru delavca. Ker je začetek teka roka za odpoved dejansko vprašanje, je revizijsko sodišče na ugotovitve nižjih sodišč v zvezi s tem vezano (2). Namen relativno kratkega prekluzivnega roka za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga je v tem, da je delavec čim manj časa v negotovem položaju glede morebitne odpovedi.

11. Tožena stranka je za vsa navedena dejstva, na podlagi katerih je tožniku podala sporno odpoved, torej vedela že 11. 6. 2009. Zgolj dejstvo, da je tožnik na zagovoru dne 7. 8. 2009 očitane kršitve zanikal in pojasnil svoje videnje zadeve, ne pomeni, da je lahko tožena stranka šele takrat ugotovila utemeljen razlog za odpoved. Neutemeljene so revizijske navedbe, da je na zagovoru tožnik poskušal zavesti toženo stranko z neresnicami in zanikanjem kršitev in je zato lahko ključen za odločitev delodajalca glede odpovedi pogodbe o zaposlitvi tudi odziv delavca na očitane kršitve. Izguba zaupanja v tožnika ne predstavlja utemeljenega razloga za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi, temveč bi to dejstvo lahko predstavljalo le pogoj, ki onemogoča nadaljevanje dela tožnika pri toženi stranki. Sodišče je pravilno poudarilo, da je utemeljen razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi kršitev pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja.

12. Glede na navedeno je sodišče pravilno ugotovilo, da je bila sporna odpoved pogodbe o zaposlitvi z vidika tožniku očitanih kršitev v času od 25. 5. do 1. 6. 2009 dne 27. 8. 2009 podana po izteku 60 dni od ugotovitve razloga, torej po izteku prekluzivnega roka iz šestega odstavka 88. člena ZDR in je bila zato nezakonita.

13. Ker revizijski razlogi niso podani, je sodišče na podlagi 378. člena ZPP revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.

14. Izrek o stroških revizijskega postopka temelji na določbi 155. člena ZPP.

Op. št. (1): Novela ZDR-A (Ur. l. RS, št. 103/2007) je bila uveljavljana z 29. 11. 2007. Op. št. (2): Glej sodbo Vrhovnega sodišča VIII Ips 18/2008 z dne 5. 10. 2009 in sodbo VIII Ips 435/2007 z dne 6. 11. 2008.