Jedro

Ker je odpravnina v zvezi z razrešitvijo s funkcije člana uprave urejena v pogodbi o zaposlitvi, se tožnikova pravica do odpravnine šteje za pravico iz delovnega razmerja.

Izrek

Za odločanje v zadevi je pristojno Delovno in socialno sodišče v Ljubljani.

Obrazložitev

1. Tožnik je pri Delovnem in socialnem sodišču v Ljubljani, Oddelek v Kranju s tožbo z dne 24. 9. 2008 uveljavljal plačilo denarnega zneska 68.069,20 EUR s pripadki iz naslova plačila odpravnine, določene v pogodbi o zaposlitvi na delovnem mestu člana uprave tožene stranke.

2. Delovno in socialno sodišče v Ljubljani se je s sklepom Pd 467/2008-4 z dne 10. 11. 2008 v zadevi izreklo za stvarno nepristojno in po pravnomočnosti sklepa zadevo odstopilo v reševanje Okrožnemu sodišču v Ljubljani. Ugotovilo je, da tožnik v tožbi ne uveljavlja nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi temveč le plačilo odpravnine, ki se presoja na podlagi 259. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD). V navedenem členu ZGD je določeno, da se vse pravice članov uprave družbe, ki niso urejene v zakonu, določijo s pogodbo med članom uprave in družbo. Zato je sodišče menilo, da je za odločanje v sporu na podlagi 1. točke prvega odstavka 482. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) stvarno pristojno sodišče splošne pristojnosti v gospodarskem sporu, saj gre za pravico, povezano s prenehanjem funkcije člana uprave družbe.

3. Okrožno sodišče v Ljubljani pristojnosti ni sprejelo in je dne 6. 1. 2009 predlagalo, da v sporu o pristojnosti na podlagi 25. člena ZPP odloči Vrhovno sodišče Republike Slovenije. Navaja, da vsebino spora določa v prvi vrsti tožbeni zahtevek in njegova pravna podlaga, ki se navaja v tožbi. Ker tožnik uveljavlja plačilo odpravnine na podlagi pogodbe o zaposlitvi, sklenjene med tožnikom in toženo stranko, torej na podlagi delovnega razmerja, sodišče meni, da gre za spor o pravicah, obveznostih in odgovornostih iz delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem v smislu 5. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1), za reševanje katerega je pristojno specializirano delovno sodišče. 4. Za odločanje v zadevi je stvarno pristojno Delovno in socialno sodišče v Ljubljani.

5. Tožnik uveljavlja plačilo odpravnine v zvezi z razrešitvijo s funkcije člana uprave oziroma člana poslovodstva tožene stranke na podlagi pogodbe o zaposlitvi, ki jo je imel sklenjeno s toženo stranko. Niti ZGD v času sklenitve pogodbe in niti sedaj veljavni ZGD-1 ne urejata plačila odpravnine ob razrešitvi članov organov vodenja družb. Lahko pa je bilo plačilo odpravnine za tak primer urejeno v pogodbi med članom organa vodenja in družbo, predvideni v 262. členu ZGD-1 (prej v 259. ZGD). Tožnik in tožena stranka sta dne 1. 12. 2004 takšno pogodbo sklenila na podlagi določb 72. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR) v obliki individualne pogodbe o zaposlitvi, na podlagi katere je bil tožnik pri toženi stranki kot član uprave oziroma poslovodstva v delovnem razmerju. Podlaga tožnikovega tožbenega zahtevka tako izhaja iz njegove pogodbe o zaposlitvi.

6. Ker je sporna odpravnina urejena v pogodbi o zaposlitvi, je potrebno tožnikovo pravico do odpravnine šteti za pravico iz delovnega razmerja. Za odločanje o individualnih sporih o pravicah, obveznostih in odgovornostih iz delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem, pa je na podlagi točke b. prvega odstavka 5. člena ZDSS-1 stvarno pristojno delovno sodišče. 7. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče sklenilo, da je za odločanje v zadevi pristojno Delovno in socialno sodišče v Ljubljani, pri katerem je bila tožba vložena.