Jedro

V skladu s 142. členom ZPP je bilo upravičeno šteto, da je bil toženec pravilno vabljen (prišlo je do tako imenovane „fikcije vročitve“).

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem (ugodilnem) delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II.Tožnica sama nosi pritožbene stroške.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je razveljavilo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča VL 5864/2010 z dne 21. 1. 2010 v I. in III. točki izreka, tožencu naložilo, da tožeči stranki plača avtorski honorar v višini 456,60 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, višji tožbeni zahtevek pa je zavrnilo. Hkrati je tožencu naložilo, da je dolžan tožnici plačati stroške izvršilnega in pravdnega postopka.

2.Zoper odločitev se pritožuje toženec zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja in predlaga, da pritožbeno sodišče odloči na podlagi opravljene obravnave, na katero naj ga povabi, saj pred sodiščem prve stopnje ni imel možnosti obrazložiti dejanskega stanja, nato pa naj sodbo sodišča prve stopnje razveljavi in tožbo zavrže. Navaja, da v frizerskem salonu nima radijskega sprejemnika, niti ga ni imel v vtoževanem obdobju. Zastopnica združenja SAZAS je zmotno ugotovila dejansko stanje, saj je v frizerskem salonu ni bilo, kar je sama navedla v zapisniku o kontroli. Vstopila je v pisarno, ki se po njenem imenuje Frizerski studio D. Dovoljenja za izvajanje del s sredstvi za mehanično reprodukcijo oziroma sekundarno radiofuzijo ni podpisal, kar pomeni, da se ni želel prijaviti na navedeno storitev, ker ne predvaja glasbenih neodrskih del. Tožeča stranka je v pripravljalni vlogi 14. 2. 2011 zmotno ugotovila dejansko stanje, na katero je sodišče sodbo oprlo. V obravnavani zadevi je bil vabljen na narok 15. 3. 2011, vendar je prejel 11. 3. 2011 obvestilo o preklicu naroka. Narok je bil preložen na nedoločen čas, novega vabila ni prejel, čeprav je v razlogih sodbe navedeno, da je bil na narok vabljen pravilno.

3.Tožnica je na pritožbo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev ter priglasila stroške.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Smiselno uveljavljana absolutna bistvena kršitev določb postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki je po pritožbeni trditvi v tem, da toženec ni prejel vabila na narok 21. 6. 2012, ni podana. Res je sicer , da je sodišče prve stopnje narok 15. 3. 2011 preklicalo in preložilo na nedoločen čas, ne drži pa, da toženec ni bil povabljen na narok 21. 6. 2012. Iz vročilnice v spisu (list. št. 48) je razvidno, da je bilo tožencu vabilo na narok 21. 6. 2012 poslano, vendar ga vročevalec tožencu ni mogel osebno izročiti. Na vratih njegovega stanovanja (ugotovljeno je bilo, da nima hišnega oz. izpostavljenega predalčnika), je bilo naprej 17. 5. 2012 puščeno obvestilo, v katerem je bilo navedeno, kje je pisanje in rok 15 dni, v katerem ga mora dvigniti, 2. 6. 2012 pa je bilo puščeno sodno pismo (vabilo na narok 21. 6. 2012). V skladu s 142. členom ZPP je sodišče prve stopnje upravičeno štelo, da je bil pravilno vabljen (prišlo je do tako imenovane „fikcije vročitve“).

6.Toženec v postopku pred sodiščem prve stopnje, razen navedbe, da tožnik predlogu za izvršbo ni predložil verodostojne listine, drugih navedb in dokazov ni podal. Vse kar navaja v pritožbi (oporekanje ugotovljenemu dejanskemu stanju o opravljenem nadzoru v njegovem frizerskem salonu 26. 4. 2005 in kontrolnem pregledu 18. 12. 2009) predstavlja nedopustno pritožbeno novoto, ki je pritožbeno sodišče na podlagi prvega odstavka 337. člena ZPP ne sme upoštevati.

7.Prvi odstavek 286. člena ZPP stranki nalaga, da najkasneje na prvem naroku za glavno obravnavo navede vsa dejstva, ki so potrebna za utemeljitev njenih predlogov, predlaga dokaze, ki so potrebni za potrditev njenih navedb ter se izjavi o navedbah in ponujenih dokazih nasprotne stranke. Stranka lahko tudi na kasnejših narokih za glavno obravnavo navaja nova dejstva in predlaga nove dokaze pod pogojem, da jih brez svoje krivde ni mogla navesti na prvem naroku (drugi odstavek 286. člena ZPP), sicer se prepozne navedbe in dokazi ne upoštevajo (četrti odstavek 286. člena ZPP).

8.Toženec v pritožbi ne navaja razlogov, zakaj brez svoje krivde teh trditev ni podal že v postopku pred sodiščem prve stopnje. Neutemeljen je njegov očitek, da take možnosti ni imel. Po podatkih spisa je bila tožencu hkrati z obvestilom o preklicu naroka (toženec priznava, da je to obvestilo prejel), poslana tudi pripravljalna vloga tožnice 23. 2. 2011 (toženec je njen prejem potrdil 12. 3. 2011), na katero toženec ni odgovoril. 9.Drugih pritožbenih razlogov toženec ne uveljavlja, po uradni dolžnosti upoštevne procesne in materialne kršitve (drugi odstavek 350. člena ZPP) pa tudi niso podane. Pritožbeno sodišče je zato pritožbo zavrnilo ter v (ugodilnem) delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

10.Toženec stroškov ni priglasil, stroški tožnice z odgovorom na pritožbo, pa glede na njeno vsebino, niso potrebni stroški (155. člen ZPP). Pritožbeno sodišče je zato odločilo, da tožnica nosi pritožbene stroške sama.