Jedro

Za odločitev sodišča o obročnem načinu plačevanja ni zakonske podlage, lahko pa je to naknadni dogovor med roditeljema.

Mesečni toksikološki testi za ugotavljanje uživanja alkohola, ki bi se na štiri mesece pošiljali CSD, niso primeren način opravljanja nadzora nad izvajanjem starševske skrbi očeta oziroma ni jasna njihova funkcija. Nadzorovanje izvajanja starševske skrbi s periodičnim (4 mesečnim) pošiljanjem toksikoloških testov na alkohol CSD že pojmovno ne ustreza cilju takega nadzora, ki niti ni konkretno opredeljen.

Omejitev starševske skrbi ni preventivni ukrep.

Izrek

I.Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v V. točki razveljavi.

II.V preostalem delu, to je glede zapadle in neplačane preživnine, se pritožba zavrne in se sklep v tč. IV. v celoti potrdi.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom otroka udeležencev A. A., roj. ... 2022, zaupalo v vzgojo in varstvo materi (I.), določilo otrokovo stalno prebivališče pri materi (II.), določilo stike med otrokom in očetom, in sicer dvakrat na teden po dve uri, en dan ob koncu tedna od 8. do 15. ure ter 10 dni v času poletnih dopustov (III.). Očetu je naložilo plačevanje preživnine od 1. 11. 2022 po 200 EUR mesečno, pri čemer mora razliko med že plačano preživnino (plačeval je po 150 EUR) in določeno preživnino plačati v 15 dneh od pravnomočnosti sklepa (IV.). Očetu je za eno leto omejilo starševsko skrb na način, da je dolžan v tem času enkrat mesečno pri svoji osebni zdravnici opraviti krvne preiskave glede uživanja alkohola in vsake štiri mesece rezultate mesečnih testiranj poslati CSD (V.). Drugačne materine predloge je zavrnilo (VI.) in odločilo še o stroških, da vsak udeleženec krije svoje (VII.).

2.Zoper del odločitve pod točko IV. in V. se pritožuje oče; navaja, da bo preživnino 200 evrov na mesec plačeval, vendar razlike med 150 evri, ki jo plačuje sedaj po dogovoru z materjo, naenkrat glede na svoje mesečne dohodke ne zmore in prosi za obročno plačilo tega zneska po 100 evrov mesečno, sicer bo primoran vzeti kredit. Navaja, da je postopek je dolgo trajal, za kar pa ni kriv. Glede obveznih testiranj za alkohol meni, da gre za prehud poseg v njegovo integriteto, predlaga kvečjemu milejši ukrep, bodisi testiranje na tri mesece ali naključna preverjanja, pri čemer se sklicuje na mnenje svoje zdravnice, češ da je kontrola smiselna na tri mesece.

3.Mati na pritožbo ni podala odgovora.

4.Pritožba je delno utemeljena.

Glede razlike zapadle preživnine:

5.Ni sporno, da oče ves čas postopka na podlagi dogovora, sklenjenega z materjo pred začetkom le-tega, plačuje mesečno preživnino za otroka v višini 150 EUR. Vendar je mati že v predlogu (10. 10. 2022) zahtevala, da plačuje višjo preživnino, in sicer 200 EUR. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je ta materin predlog utemeljen, in oče temu v pritožbi ne nasprotuje. To pomeni, da mora plačati tudi razliko med tem, kar je plačeval, in (pravilno) določeno višjo preživnino.

6.Zakon o pravdnem postopku (ZPP) v 313. čl. določa: Kadar se v sodbi naloži kakšna dajatev, se določi tudi rok, v katerem se mora izpolniti. Če ni v posebnih predpisih drugače določeno, znaša rok za izpolnitev dajatve petnajst dni, vendar pa lahko določi sodišče za dajatve, ki niso denarne, daljši rok. To pomeni, da sodišče prve stopnje ni moglo določiti drugačnega načina plačila zapadlih razlik preživnine, saj gre za denarno terjatev. Drži, da so se te natekle v znatnem znesku zaradi dolgotrajnejšega postopka, na kar oče ni imel odločilnega vpliva. Vendar pa bi lahko povečano obveznost pričakoval. Za odločitev sodišča o obročnem načinu plačevanja ni zakonske podlage, lahko pa je to naknadni dogovor med roditeljema. Če ga ne bo, bo moral oče poskrbeti za način plačila; enega tudi sam omenja. Tudi v morebitnem postopku prisilne izvršbe so možnosti za odlog plačila relativno omejene.

Glede omejitve starševske skrbi:

7.Med ukrepi za varstvo koristi otroka trajnejšega značaja Družinski zakonik (DZ) v 171. čl. opredeljuje omejitev starševske skrbi, in sicer takole: Sodišče enemu ali obema od staršev prepove izvajanje posameznih upravičenj iz starševske skrbi, če je otrok ogrožen in bo korist otroka ob upoštevanju okoliščin primera dovolj zavarovana s tem ukrepom (1. odst.). Za zavarovanje premoženjskih koristi otroka lahko sodišče odloči, da imajo starši glede upravljanja otrokovega premoženja položaj skrbnika. Sodišče lahko staršem prepove upravljanje z otrokovo preživnino, drugim premoženjem ali prepove le odsvojitev ali obremenitev otrokovega premoženja (2. odst.). Sodišče lahko glede na okoliščine primera odloči, da center za socialno delo opravlja nadzor nad izvajanjem starševske skrbi in določi tudi način tega nadzora (3. odst.). Ob izreku ukrepa sodišče otroka postavi pod skrbništvo za zastopanje v obsegu, v katerem staršem omeji upravičenja iz starševske skrbi, in imenuje skrbnika (4. odst.). Ukrep omejitve starševske skrbi traja največ eno leto. Če sodišče odloči o ukrepu omejitve starševske skrbi skupaj z ukrepom odvzema otroka staršem ali ukrepom namestitve otroka v zavod, traja ukrep omejitve starševske skrbi največ tri leta (5. odst.). Za obravnavani primer so relevantni 1., 3. in 1. stavek 5. odstavka 171. čl. DZ.

8.Sodišče prve stopnje je s pomočjo sodne izvedenke za forenzično toksikologijo ugotovilo, da je pri očetu podana velika verjetnost škodljive rabe alkohola. Kljub materini bojazni, da zaradi navedenega stiki med otrokom in očetom ne bodo potekali tako, da bi bila zagotovljena varnost otroka, je bil CSD mnenja, da stikov ni treba omejevati oz. nadzirati. Med staršema je bila komunikacija problematična, prav tako redno izvajanje stikov, zaradi česar sta se oba udeležila terapije pri Društvu ... Tam niso zaznali, da bi oče prihajal pod vplivom alkohola, tudi niso zaznali problema odvisnosti. Mati sama je povedala, da oče za otroka dobro poskrbi, čeprav jo je ves čas strah, da bi prišel ponj pod vplivom alkohola. Oče je kljub temu, da do uživanja alkohola ni bil ustrezno kritičen, po prejemu izvedenskega mnenja navedel, da je pripravljen svoj odnos do alkohola spremeniti in da je po razgovoru s svojo zdravnico sprejel povabilo za redne kontrole v ambulanti. Zatrdil pa je, da dobro skrbi za sina in njegovo varnost ter se pri tem skliceval na poročila CSD, vrtca ter terapevta; nobena od navedenih institucij v komunikaciji z očetom ni zaznala vpliva alkohola.

9.Mesečni toksikološki testi za ugotavljanje uživanja alkohola, ki bi se na štiri mesece pošiljali CSD, niso primeren način opravljanja nadzor nad izvajanjem starševske skrbi očeta oz. ni jasna njihova funkcija. Nadzorovanje izvajanja starševske skrbi s periodičnim (4 mesečnim) pošiljanjem toksikoloških testov na alkohol CSD že pojmovno ne ustreza cilju takega nadzora, ki niti ni konkretno opredeljen.

10.Nobenega dvoma ni, da je uživanje alkohola škodljivo, tako za posameznika, ki ga uživa, kot tudi za njegovo najbližjo okolico, zlasti družino oz. družinske člane, pa tudi za širšo družbeno skupnost (npr. zaradi udeležbe v prometu, zaradi opravljanja poklica, slabšanja zdravja). Sodišče prve stopnje je sicer ugotovilo, da je pri očetu zelo verjetno že podana škodljiva raba alkohola, ni pa ugotovilo, da je otrok zaradi tega ogrožen. Ker je bila taka tudi ocena CSD, stiki niso bili nadzorovani, in so tudi s predmetnim sklepom določeni tako, kot so.

11.Sodišče prve stopnje je očeta pravilno opozorilo, da lahko v primeru, če se v prihodnje ugotovi, da je zaradi njegove škodljive navade otrok ogrožen, poseže v njegove starševske pravice, tudi zelo drastično. Vendar je trenutna ugotovitev oz. ocena, da otrok s strani očeta oz. zaradi njegovega ravnanja ni ogrožen, s tem pa ni izpolnjen že prvi pogoj za omejitev starševske skrbi.

Ogroženost je kvečjemu potencialna. A omejitev starševske skrbi ni preventivni ukrep.

Zveza:

Družinski zakonik (2017) - DZ - člen 171, 171/1, 171/2, 171/3, 171/4, 171/5 Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 313

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.