Jedro

Določbe 60. člena ZKZ, po katerih je z uvedbo komasacijskega postopka na komasacijskem območju prepovedan promet z zemljišči, ob obstoju zakonskih pogojev iz 25. člena ZKZ ne preprečujejo nadaljevanja poteka že uvedene sodne izvršbe, ker je treba šteti, da ne gre za klasičen promet (v smislu kupoprodaje), ampak da gre smiselno za okoliščine po 2. odstavku 60. člena ZKZ.

Izrek

1. Tožba se zavrne.

2. Tožnikova zahteva za povrnitev stroškov postopka se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je prvostopni organ v 1. točki izreka odločil, da se (v skladu s sklepom Okrajnega sodišča v Murski Soboti z dne 30. 9. 2008 o domiku parcel najboljšemu ponudniku po izvedeni javni dražbi), odobri domik tam navedenih kmetijskih zemljišč in gozda kupcu A.A. (v nadaljevanju „Kupec“), med drugim del (7/8) sporne parcele št. 207/4-travnik v izmeri 685 m2, vl. št. 127 k.o. ...

Iz obrazložitve izpodbijane prvostopne odločbe izhaja, da je Kupec zaprosil za odobritev pravnega posla potem, ko je kot najboljši ponudnik na javni dražbi, izvedeni pred okrajnim sodišče v Murski Soboti kot izvršilnim sodiščem, kupil tam navedene nepremičnine, med njimi tudi sporno parcelo. Parcele ne spadajo v sklop kake zaščitene kmetije. Pri delu parcel (po izpodbijani odločbi), med drugim tudi pri sporni parceli št. 207/8, je na podlagi pravnomočne odločbe Upravne enote Murska Sobota št. 464-21/2000-403 z dne 10. 8. 2000 zaznamovana uvedba komasacijskega postopka. Po določbah 60. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih (ZKZ, Ur. list RS št. 55/03 z dne 9.6.2003-UPB1) je z uvedbo komasacijskega postopka na komasacijskem območju prepovedan promet z zemljišči, razen če gre za formalno dokončanje pravnega posla za prenos lastništva med zemljišči, ki je dejansko že opravljen. Upravni organ je glede sporne parcele tožniku s pravnomočno odločbo št. 330-2281/2006-3 (0411) z dne 6. 6. 2006, na podlagi sklenjenega notarskega zapisa darilne pogodbe z dne 15. 5. 2006 (pravnomočnost dne 4. 7. 2006), že odobril pravni posel pri prometu s kmetijskim zemljiščem. Navedeni pravni posel je bil upoštevan v komasacijskem postopku v novi (še nepravnomočni) odločbi o novi razdelitvi zemljišč z dne 16. 10. 2007, na podlagi katere je tožnik postal komasacijski udeleženec in sta se mu v zameno za vloženo parcelo (št. 207/4) iz komasacijskega sklada dodelili novo nastali parceli št. 4987 (travnik v izmeri 2 66 m2) in št. 4988 (pašnik vi zmeri 399 m2), obe ista k. o. Ker navedena odločba o novi razdelitvi zemljišč z dne 16. 10. 2007 še ni pravnomočna, se stanje po komasaciji še ni vpisalo v zemljiško knjigo. Glede na navedeno, je prvostopni organ, upoštevaje določbe 25. člena ZKZ, potem, ko mu je kupec predložil sklep sodišča o najboljšem ponudniku in ko je bilo ugotovljeno, da ne obstaja nobeden od razlogov za zavrnitev zahteve za odobritev pravnega posla iz tretjega odstavka 19. člena ZKZ, Kupčevi zahtevi za odobritev pravnega posla ugodil. Drugostopni organ v svoji odločbi, s katero je tožnikovo pritožbo zavrnil kot neutemeljeno, navaja, da je prvostopni organ pravilno upošteval določbe 25. člena ZKZ v povezavi z 19. in 18. členom istega zakona. V zadevi je šlo za pravni posel na podlagi sodnega Zapisnika o naroku za drugo prodajo nepremičnin na ustni javni dražbi v izvršilni zadevi upnika B. d.d., proti dolžnici C.C. (v nadaljevanju „dolžnica“), oz. na podlagi sklepa Okrajnega sodišča v Murski Soboti št. In 300/2007 z dne 30. 9. 2008. Potem ko se je na navedenem naroku ugotovilo, da je kupec na javni dražbi ponudil najvišjo ceno za prodajane nepremičnine (med njimi sporno parcelo), je sodišče odredilo domik kupljenih nepremičnin Kupcu in ga napotilo, da zanje na upravni enoti zahteva odobritev pravnega posla. Prvostopni organ je pravilno ugotovil dejansko in pravno stanje zadeve, med drugim, da je bila zemljiškoknjižna lastnica sporne nepremičnine v času izdaje izpodbijane odločbe dolžnica in da so bili izpolnjeni pogoji za odobritev pravnega posla po 25. členu ZKZ. Tožnik na sporni nepremičnini ni imel lastninske pravice, v komasacijskem postopku izdana odločba o novi razdelitvi zemljišč z dne 16. 10. 2007 pa tudi še ni bila pravnomočna. Ker je prvostopni organ pravilno ugotovil dejansko stanje in tudi pravilno uporabil materialno pravo, pritožbeni ugovori pa so neutemeljeni, je bilo treba pritožbo kot neutemeljeno zavrniti na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP.

Tožnik v tožbi navaja, da mu je za sporno parc. št. 207/4 k.o. ... Upravna enota Murska Sobota z odločbo z dne 6. 6. 2006 že pravnomočno odobrila pravni posel na podlagi sklenjenega notarskega zapisa darilne pogodbe z dne 15. 5. 2006 (pravnomočnost dne 20. 6. 2006). Navedena darilna pogodba je bila glede sporne parc. št. 207/4 k.o. ... v zadevi komasacije predložena upravnemu organu dne 7. 2. 2007 skupaj z v tožbi navedenimi listinami. Vse te listine je upravni organ v komasacijskem postopku Vučja Gomila upošteval in sprejel. Iz odločbe Upravne enote Murska Sobota z dne 16. 10. 2007, po izkazu št. 375 izhaja, da je tožnik na podlagi sklenjene darilne pogodbe postal lastnik parc. 207/4 v površini 685 m2, katero je kot lastnik vložil v komasacijski sklad. Iz odločbe Upravne enote Murska Sobota z dne 16. 10. 2007 je razvidno, da je tožnik iz komasacijskega sklada, za sporno parcelo prejel dve drugi parceli in sicer št. 4987 in št. 4988. Izpodbijana odločba ne upošteva, da je tožnik z navedeno odločbo o novi razdelitvi zemljišč v komasacijskem postopku postal komasacijski udeleženec. Upravna organa se nista opredelila do vpliva določb 60. člena ZKZ na predmetno zadevo. Predlaga, da se obe odločbi (izpodbijana prvostopna in drugostopna) kot nezakoniti odpravita, tožena stranka pa je tožniku dolžna povrniti nastale sodne stroške z zakonitimi zamudnimi obrestmi.

V odgovoru na tožbo tožena stranka prereka vse tožbene navedbe iz razlogov, navedenih v izpodbijani odločbi in predlaga sodišču, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Kupec, ki ima v tem postopku položaj prizadete stranke v smislu 1. odstavka 19. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1, Ur. list RS št. 105/06, 62/010) na tožbo ni odgovoril. V pripravljalni vlogi z dne 24. 12. 2010 tožnik še navaja, da je bila javna dražba z dne 30. 9. 2008 izvedena nezakonito, ker se je prodala sporna parcela, ki ni bila v lasti dolžnice.

K 1. točki izreka: Tožba ni utemeljena.

V obravnavanem primeru je predmet presoje tukajšnjega sodišča zgolj zakonitost izpodbijane odločbe (sporne druge točke izreka), po kateri se je, po sklepu Okrajnega sodišča v Murski Soboti z dne 30. 9. 2008 in v skladu z določbo 25. člena ZKZ, odobril domik sporne parcele št. 207/4 k.o. ... kupcu (v idealnem deležu 7/8). Morebitni kasnejši dogodki in dejanja (npr. vpisi v zemljiško knjigo, razna dejanja v upravnem postopku komasacije, ipd.) niso predmet presoje sodišča v tem upravnem sporu. Izpodbijana odločba je po presoji sodišča zakonita, ker so bili v času njene izdaje izpolnjeni pogoji za odobritev pravnega posla po 25. členu ZKZ.

Glede pravne podlage izpodbijane odločbe je v 25. členu ZKZ določeno, da mora izvršilno sodišče ponudnika, ki je na javni dražbi kmetijskega zemljišča ponudil najvišjo ceno, napotiti na pristojno upravno enoto, da v določenem roku poda vlogo za pridobitev odobritve pravnega posla. Upravna enota odobritev pravnega posla zavrne (le), če obstaja kateri od razlogov iz tretjega odstavka 19. člena ZKZ, če torej promet ni potekal po postopku in na način, določen z ZKZ. Določbe 60. člena ZKZ, po katerih je z uvedbo komasacijskega postopka na komasacijskem območju prepovedan promet z zemljišči, ob obstoju zakonskih pogojev iz 25. člena ZKZ, po presoji sodišča ne preprečujejo nadaljevanja poteka že uvedene sodne izvršbe, ker je treba šteti, da tukaj ne gre za klasičen promet (v smislu kupoprodaje), ampak da gre smiselno za okoliščine po 2. odstavku 60. člena ZKZ.

V obravnavanem primeru tožnik pravzaprav vsebinsko prereka zakonitost sodne odločitve o domiku sporne parcele kupcu, ki je bila sprejeta na sodnem naroku za drugo prodajo nepremičnin na javni dražbi dne 30. 9. 2008, temelji pa na sodnem sklepu o izvršbi Okrajnega sodišča v Murski Soboti št. I 643/99-11 z dne 3. 9. 1999. Vendar pa zakonitost navedene sodne odločitve (oz. sklepa) o domiku ni (ne more biti) predmet presoje zakonitosti v tem upravnem sporu, ampak bi jo lahko tožnik izpodbijal le v postopku pred navedenim rednim sodiščem. Upravna enota pa lahko odobritev pravnega posla po 25. členu ZKZ (v primeru nakupa zemljišča na javni dražbi pred izvršilnim sodiščem) zavrne samo v primeru, če obstoji kateri od razlogov iz tretjega odstavka 19. člena ZKZ, torej če promet ni potekal po postopku in načinu, ki je določen z ZKZ.

Naveden Sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Murski Soboti št. I 643/99-11 (ki se v sporni sodni izvršbi izvršuje) je bil izdan že dne 3. 9. 1999, torej preden je tožnik (dne 15. 5. 2006) z dolžnico sklenil darilno pogodbo. Dne 13. 2. 2007 je bila v zemljiški knjigi vpisana zaznamba izvršbe po navedenem sklepu. Sporna nepremičnina je bila kupcu prodana (domaknjena) na naroku za drugo prodajo nepremičnin na javni dražbi dne 30. 9. 2008. Iz zapisnika tega naroka (ki je v spisu zadeve) je razvidno, da niti dolžnica, niti kdo drug (npr. tožnik), tam ni ugovarjal prodaji dolžničinega deleža sporne parcele kupcu. Kot je razvidno iz navedenega zapisnika, je bilo tam sklenjeno, da se sporna parcela domakne kupcu, kupec pa je bil napoten, da mora pri Upravni enoti Murska Sobota zaprositi za odobritev pravnega posla in o tem v roku 8 dni obvestiti sodišče. Tudi ni dvoma (niti spora), da je bila relevantnem času (torej tako v času zaznambe izvršbe dne 13. 2. 2007 kot še tudi v v času izdaje izpodbijane odločbe) kot lastnica sporne parcele v zemljiški knjigi še vedno vpisana dolžnica.

Ob navedenem za odločitev ni relevantna okoliščina, da naj bi tožnik postal komasacijski udeleženec na podlagi (še nepravnomočne) odločbe o novi razdelitvi zemljišč z dne 16. 10. 2007, saj je bila takrat v zemljiški knjigi že vpisana zaznamba izvršbe po navedenem sklepu Okrajnega sodišča v Murski Soboti (sklep z dne 3. 9. 1999, izvršba vpisana dne 13. 2. 2007). Pred vpisom navedene zaznambe izvršilnega postopka v zemljiški knjigi ni bila vpisana (niti zaznamovana) noben tožnikova pravica.

Upoštevaje doslej navedeno, so bili v času izdaje izpodbijane odločbe izpolnjeni vsi po zakonu (ZKZ) zahtevani pogoji za odobritev predmetnega pravnega posla po 25. členu ZKZ v povezavi z ostalimi določbami tega zakona. Zato je upravni organ tudi po presoji sodišča ravnal zakonito, ko je pravni posel odobril. Tožbeni ugovori, po katerih je tožnik s takratno zemljiškoknjižno lastnico že pred javno dražbo sklenil darilno pogodbo in si v upravnem postopku celo pridobil odobritev pravnega posla, ob upoštevanju navedenega torej niso utemeljeni. Prav tako niso utemeljeni ugovori, ki se nanašajo na komasacijski postopek, saj odločba o novi razdelitvi zemljišč (na katero se sklicuje tožnik) še ni (bila) pravnomočna in ni bila izvedena v zemljiški knjigi, v pogledu sporne parcele pa (glede na doslej navedeno) tudi ni temeljila na takratnem v zemljiško knjigo vpisanem lastništvu.

Za odločitev sodišča v obravnavanem primeru je torej bistveno, da je prvostopni organ pri izdaji izpodbijane odločbe, glede sporne parcele pravilno ugotovil, da so bili podani vsi z zakonom določeni pogoji za odobritev pravnega posla po določbah 25. v povezavi z 19. in 18. členom ZKZ.

V ostalem se sodišče sklicuje na razloge obeh upravnih organov, v skladu z drugim odstavkom 71. člena ZUS-l. Glede na navedeno je sodišče ugotovilo, da je bila odločitev upravnega organa zakonita, zato je tožbo zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1, Ur. list RS št. 105/06, 62/010).

K 2. točki izreka: Odločitev o zavrnitvi zahteve za povrnitev stroškov postopka temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, saj tožnik v obravnavanem primeru v sporu ni uspel, zato je dolžan sam nositi svoje stroške postopka.