Jedro

Prenehanje pooblastilnega razmerja za sodišče učinkuje šele, ko mu je naznanjeno.

Zaradi izbrisa odvetnice iz imenika odvetnikov, ker je bila imenovana za notarko, pooblastilno razmerje s tožnikom ni prenehalo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je na podlagi 1. odst. 282. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. list RS, št. 73/07; UPB3; št. 45/08; ZPP) izdalo sodbo na podlagi odpovedi, s katero je zavrnilo tožbeni zahtevek na ugotovitev, da znaša odškodnina iz naslova prometne nezgode 13.1.2004, ki jo je dolžna plačati tožena stranka, 2.255.200,00 SIT, in da je tožena stranka dolžna tožeči stranki plačati razliko odškodnine v znesku 1.835.200,00 SIT s pripadajočimi zamudnimi obrestmi od 13.1.2004 do izdaje sodbe. Hkrati je odločilo, da je dolžan tožnik toženi stranki plačati pravdne stroške v znesku 35,68 EUR.

Proti sodbi se je pritožil tožnik zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz prve alineje 399. člena ZPP (pravilno 1. odst. 339. člena ZPP) ter posledično napačne uporabe materialnega prava in predlagal, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne v prvotno stanje, vse s stroškovno posledico. Sodišču prve stopnje očita, da za izdajo sodbe niso obstajali zakonski pogoji, saj stranki z nezakonitim postopanjem sodišča, konkretno z opustitvijo vročitve, ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem. Pojasnjuje, da ga je zastopala odvetnica SL iz Z, ki je bila 4.11.2007 izbrisana iz imenika odvetnikov Odvetniške zbornice in je postal prevzemnik njene pisarne odvetnik I B iz T, ki je tudi prevzel predmetni pravdni spis. Navaja, da je odvetnica o prenehanju odvetniške dejavnosti poslala obvestilo o prenehanju odvetniške dejavnosti v vse spise sodišča, zato je le-to zanesljivo tudi v tem spisu. O prenehanju odvetniške dejavnosti je Odvetniška zbornica poslala uradno obvestilo tudi na Ministrstvo za pravosodje Republike Slovenije in Okrožno sodišče v Ljubljani in je sodišče odvetnico izbrisalo iz vseh evidenc. Vsa sodna pošta se je avtomatično usmerjala k odvetniku IB v T, saj je SL od 4.11.2007 dalje notarka v Z. Sodišče prve stopnje je vabilo za poravnalni narok poslalo na naslov odvetnice SL, vabilo pa je prevzela notarka SL, zato je bilo vabilo vročeno osebi, ki nima več zveze s predmetnim pravdnim postopkom. Notarka je bila od 13.10.2008 do 31.10.2008 odsotna zaradi letnega dopusta. Po prevzemu vabila 3.11.2008, dan po dopustu, je 4.11.2008 sodišču poslala obvestilo, da ni več zastopnica tožeče stranke. Sodišče prve stopnje je očitno to obvestilo prejelo, saj sodbe ni več poslalo na njen naslov, temveč neposredno tožniku.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Sodišče prve stopnje je, kot je razvidno iz podatkov spisa, obvestilo notarke S L z dne 4.11.2008, da ni več odvetnica in da je njeno odvetniško pisarno prevzel odvetnik IB iz T, prejelo po poravnalnem naroku 10.11.2008. Sodišče prve stopnje (Okrajno sodišče v Ljubljani) je kot je razvidno iz žiga, obvestilo notarke SL, ki ga je poslala Okrožnemu sodišču v Ljubljani 4.11.2008, (le-to ga je prejelo 6.11.2008) prejelo 10.11.2008 ob 15.20 uri, kar je po zaključku obravnave 10.11.2008. Pritožbene trditve, da je odvetnik IB iz T prevzel predmetni spis, tožnik ni uspel dokazati. Nasprotno, iz pooblastila, ki ga je predložil pritožbi (priloga spisa A18), je razvidno, da je tožnik odvetnika IB pooblastil 18.11.2008. Ker prenehanje pooblastilnega razmerja (če obvestilo z dne 4.11.2008 predstavlja prenehanje pooblastilnega razmerja) za sodišče učinkuje šele, ko mu je naznanjeno, in ga od takrat dalje obvezuje (tretji odst. 99. člena ZPP), je sodišče prve stopnje upravičeno štelo, da je bilo vabilo za poravnalni narok 10.11.2008 pravilno izkazano. Ne drži tudi pritožbena trditev, da je vabilo prevzela notarka SL in ne odvetnica SL, kateri je bilo vabilo poslano, saj vročilnica v spisu tega ne potrjuje. Pravno zmotno je zato pritožbeno stališče, da niso obstajali pogoji za izdajo sodbe na podlagi odpovedi, predviden v 1. odst. 282. člena ZPP.

Ne glede na to, da je sodišče prve stopnje že omenjeno obvestilo prejelo po poravnalnem naroku, pa po oceni sodišča druge stopnje iz njega tudi ni razvidno, da bi prišlo do prenehanja pooblastilnega razmerja med tožnikom in SL. Zgolj dejstvo, ki ga pritožnik ponavlja v pritožbi, da je bila odvetnica SL izbrisana iz imenika odvetnikov in da je prevzemnik njene pisarne odvetnik IB, ne pomeni, da je pooblastilno razmerje med tožnikom in njo prenehalo. Na obstoj pooblastilnega razmerja namreč ne vpliva dejstvo, da je tožnikova pooblaščenka prenehala opravljati odvetniško dejavnost. Z izgubo statusa odvetnice se je le zožil obseg upravičenj, ki jih lahko opravlja pooblaščenec, ki ni odvetnik. Uradno obvestilo odvetniške zbornice Slovenije o izbrisu odvetnice SL iz imenika odvetnikov, na katerega se tožnik sklicuje in trditev, da se je vsa sodna pošta avtomatično usmerjala odvetniku IB v T, se nanašata na odločilno vprašanje (prenehanje pooblastilnega razmerja s SL).

Sodišče prve stopnje je vabilo na poravnalni narok pravilno vročilo pooblaščenki tožnika in ni zagrešilo smiselno očitane absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 8. točke 2. odst. 339. člena ZPP, ki je po tožnikovi trditvi v tem, da mu ni bila dana možnost sodelovanja v pravdnem postopku.

Ker uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani in ker tudi ni razlogov, na katere mora paziti sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (2. odst. 350. člena ZPP), je sodišče druge stopnje pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno ter potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Tožnik s pritožbo ni uspel in ni upravičen do povrnitve pritožbenih stroškov (1. odst. 154. člena ZPP v zvezi s 1. odst. 165. člena ZPP). Odločitev o zavrnitvi pritožbenih stroškov je vsebovana v odločitvi o zavrnitvi pritožbe.