Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Blokada transakcijskih računov in trenutno pomanjkanje likvidnostih sredstev, kot jo je zatrjevala tožena stranka, sicer lahko predstavlja oviro stranki, da bi si zagotovila sredstva za takojšnje plačilo sodne takse, ne da bi s tem ogrozila svoje dejavnosti, vendar je sodišče pri odločanju o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks poleg likvidnostnega stanja dolžno upoštevati tudi njeno finančno in premoženjsko stanje.
Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (I. točka izreka) potrdi.
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog tožene stranke za oprostitev plačila sodne takse za obnovo postopka (I. točka izreka) in ji odložilo plačilo sodne takse za obnovo postopka do izdaje odločbe v zvezi z zahtevo za obnovo postopka (II. točka izreka).
2. Zoper I. točko izreka sklepa se brez navedbe pritožbenih razlogov, smiselno pa iz razloga zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, pritožuje tožena stranka. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da se jo oprosti plačila sodne takse v celoti oziroma se ji odobri plačilo na obroke.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog tožene stranke za oprostitev plačila sodne takse za obnovo postopka v višini 2.844,00 EUR po tarifni številki 1134 Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju: ZST-1), ker tožena stranka ni izkazala, kako bi plačilo dolžne sodne takse v prihodnosti ogrozilo njeno dejavnost ter da ni z zadostno verjetnostjo izkazala, da sredstev v prihodnosti ne bo imela oziroma jih ne bo mogla zagotoviti brez ogrožanja svoje dejavnosti. Ker je ocenilo, da si bo likvidnostna sredstva lahko zagotovila do izdaje odločbe v zvezi z njeno zahtevo za obnovo postopka, ji je do tega trenutka odložilo plačilo sodne takse.
5. Tožena stranka pritožbeno ne izpodbija nobene od navedenih dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje, pač pa pojasnjuje okoliščine, zaradi katerih naj bi se znašla v slabem finančnem stanju (sumi storitve kaznivih dejanj), ki pa za odločitev glede taksne oprostitve oziroma obročnega plačila sodne takse, za kateri si prizadeva, niso bistvene. Da bi stranka uspela s predlogom za taksno olajšavo, je namreč pomembna navedba vseh pravno odločilnih dejstev, ki bi omogočala zaključek, da stranka ne razpolaga s sredstvi oziroma jih ne more zagotoviti oziroma jih ne more zagotoviti takoj v celotnem znesku brez ogrožanja svoje dejavnosti (tretji odstavek 11. člena ZST-1). Trditveno in dokazno breme glede pogojev za taksno oprostitev nosi predlagatelj taksne oprostitve (212. člen Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1).
6. Blokada transakcijskih računov in trenutno pomanjkanje likvidnostih sredstev kot jo je zatrjevala tožena sicer lahko predstavlja oviro stranki, da bi si zagotovila sredstva za takojšnje plačilo sodne takse, ne da bi s tem ogrozila svoje dejavnosti, vendar je sodišče pri odločanju o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks poleg likvidnostnega stanja dolžno upoštevati tudi njeno finančno in premoženjsko stanje (peti odstavek 11. člena ZST-1).
7. Po presoji pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje na tej podlagi pravilno ocenilo, da ima tožena stranka možnost naknadno pridobiti sredstva v takšnem obsegu, s katerimi bi lahko pokrila naloženo sodno takso. Izhajajoč že iz njenih trditev, ki jih je postavila v predlogu za taksno oprostitev in podatkov iz priložene bilance stanja, tožena stranka očitno razpolaga s kratkoročnimi sredstvi v skupni višini 236.092,00 EUR, od tega v višini 180.385,00 EUR v obliki kratkoročnih poslovnih terjatev, ki znatno presegajo višino naložene sodne takse in katere po njenih navedbah že iztožuje v (zaenkrat še) odprtih sodnih postopkih. Tožena stranka bo v doglednem času tako lahko prišla do določenih sredstev, glede katerih pa ni podala nobenih konkretnih pojasnil v smeri, zakaj z njimi ne bi mogla poravnati naložene sodne takse oziroma kako bi z uporabo pridobljenih sredstev v te namene ogrozila svojo dejavnost. Trditve, da iz tega naslova verjetno ne bo prejela nič, predstavljajo zgolj špekulativne navedbe, s katerimi tožena stranka ne more uspeti.
8. Pritožbeno sodišče tako glede na izkazano premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje pritrjuje odločitvi sodišča prve stopnje, da tožena stranka izpolnjuje pogoje za odlog plačila sodne takse do izdaje odločbe v zvezi z njeno zahtevo za obnovo postopka, ne pa tudi za obročno plačilo sodne takse oziroma za taksno oprostitev v celoti.
9. Ker zatrjevani pritožbeni razlog torej ni podan, pritožbeno sodišče pa tudi ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (prvi odstavek 366. člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 350. člena ZPP), je pritožbo tožene stranke zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).