Jedro

V pravdnem postopku sta se dediča dogovorila tudi glede poplačila dolgov zapustnikov, pritožnica je bila seznanjena z njunim dogovorom in ga je, kolikor se nanaša na poplačilo njenega dolga, izrecno odobrila. Sodna poravnava je bila veljavno sklenjena, zato zavezuje sodišče, stranke poravnave in pritožnico. Ima namreč učinek pravnomočno razsojene stvari.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II.Dedinja A. A. sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je združilo v skupno obravnavanje zapuščinska postopka po pokojnih zakoncih in ugotovilo, kaj sodi v zapuščino po enem in drugem ter razglasilo, da sta dediča njuna sin in hči, ki sta glede delitve zapuščine sklenila dedni dogovor.

2.Pritožbo vlaga Občina B. (v nadaljevanju pritožnica), pritožbenemu sodišču predlaga, da razveljavi sklep sodišča prve stopnje in mu zadevo vrne v nov postopek. Sodišču očita, da ni določilo roka, do kdaj morata dediča povrniti znesek oziroma za zavarovanje terjatve ni ustanovilo zakonite zastavne pravice na nepremičninah, ki so bile predmet zapuščinskega postopka. Sodišče naj sklep ustrezno dopolni.

3.Dedinja A. A. je na pritožbo odgovorila, predlaga njeno zavrnitev in priglaša stroške pritožbenega postopka.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.V zapuščinskem postopku po pokojnem C. C. je sodišče dedinji D. C. in A. A. napotilo na pravdo zoper dediča C. C. Tožbo sta vložili. Tekom pravdnega postopka je umrla tudi zapustnikova vdova D. C. Dediča po obeh zapustnikih, njuna otroka, sta nato v pravdnem postopku sklenila sodno poravnavo in dedni dogovor, v katerem sta se dogovorila tudi glede poplačila upnikov, ki so priglasili terjatve v zapuščinskem postopku. Glede dolga pritožnice sta se zavezala, da bosta povrnila celotno obveznost 20.291,75 EUR, in sicer dedič C. C. 2/3 zneska (13.527,84 EUR), dedinja A. A. pa 1/3 zneska (6.763,91 EUR). Hkrati sta se dogovorila, da bosta takoj, ko bo mogoče, začela prodajati točno opredeljene nepremičnine pokojnih staršev in da bosta iz izkupička najprej poplačala ves dolg pritožnice ter še dveh drugih upnikov. Poravnava z dednim dogovorom je v točki 11, v kateri sta se dediča dogovorila glede poplačila dolga pritožnice, bila sklenjena pod pogojem, da jo bo odobrila pritožnica. Pravdno sodišče je poravnavo z dednim dogovorom poslalo pritožnici, ta pa je 3. 7. 2023 sodišču posredovala soglasje k sodni poravnavi. Na narok, ki ga je nato razpisalo zapuščinsko sodišče, je pristopila tudi pooblaščenka pritožnice. Zapuščinsko sodišče je sodno poravnavo z dednim dogovorom predočilo na naroku prisotnim in jo zapisalo v zapisnik, ki ga je (tudi) pooblaščenka pritožnice brez pripomb podpisala.

6.S poravnavo se lahko uredijo katerakoli sporna razmerja med strankama, ne le tista, ki so predmet pravde, in v poravnavo se lahko poleg strank vključi tudi oseba, ki ni stranka postopka (drugi odstavek 306. člena Zakona o pravdnem postopku). Za tako situacijo je šlo v obravnavani zadevi. V pravdnem postopku sta se dediča dogovorila tudi glede poplačila dolgov zapustnikov, pritožnica je bila seznanjena z njunim dogovorom in ga je, kolikor se nanaša na poplačilo njenega dolga, izrecno odobrila. Sodna poravnava je bila veljavno sklenjena, zato zavezuje sodišče, stranke poravnave in pritožnico. Ima namreč učinek pravnomočno razsojene stvari1. Pritožnica bi zahtevek glede roka in zavarovanja plačila lahko uveljavila, ko ji je bila poravnava poslana v odobritev. S podajo izjave o odobritvi sodne poravnave pa je ta stopila v veljavo in zavezuje taka, kot je bila sklenjena.

7.Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na določilu prvega odstavka 174. člena Zakona o dedovanju: vsaka stranka trpi stroške, ki jih je imela med postopkom ali zaradi postopka.

-------------------------------

1Gl. komentar k 306. in 308. členu v: Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 3. knjiga, izdala GV založba, Ljubljana, leta 2009, str. 30 in 43 do 46.

Zveza:

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 306, 306/2 Zakon o dedovanju (1976) - ZD - člen 214

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.