Jedro

Tožeča stranka je tožbo na podlagi petega odstavka 168. člena ZIZ vložila šele 26. 7. 2021, kar je šesti dan po pridobitvi listine, ki je primerna za vpis lastninske pravice na nepremičnini na prvega toženca. Po presoji pritožbenega sodišča zato ne drži ugotovitev sodišča prve stopnje, da je bila vložitev tožbe potrebna, saj bi lahko tožeča stranka v času vložitve tožbe že dosegla vpis lastninske pravice na prvega toženca po uradni dolžnosti, če bi postopala po tretjem odstavku 168. člena ZIZ. Sodišče prve stopnje bi zato moralo (glede na to, da je sodba na podlagi pripoznave v I. točki izreka pravnomočna) pri odločanju o povrnitvi stroškov postopka uporabiti 157. člen ZPP, po katerem mora tožeča stranka povrniti toženi stranki pravdne stroške, če tožena stranka ni dala povoda za tožbo in če je pripoznala tožbeni zahtevek v odgovoru na tožbo.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijani II. točki izreka, ki predstavlja sklep, v delu, ki se nanaša na drugega toženca spremeni tako, da je tožeča stranka dolžna povrniti drugemu tožencu stroške postopka v višini 522,65 EUR, v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka paricijskega roka dalje do plačila.

II. Tožeča stranka mora povrniti drugemu tožencu pritožbene stroške v višini 149,33 EUR, v roku 15 dni.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da se pri nepremičnini z ID znakom del stavbe 000-11, na kateri je vpisana lastninska pravica A. d. o. o. - v stečaju, vpiše lastninska pravica na prvega toženca (I. točka izreka) in tožencema naložilo, da tožeči stranki povrneta stroške postopka v višini 459,00 EUR z obrestmi (II. točka izreka).

2. Drugi toženec je zoper II. točko izreka sodbe, ki predstavlja sklep o stroških postopka, pravočasno vložil pritožbo zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in sklep o stroških spremeni tako, da tožeči stranki naloži v plačilo stroške drugega toženca.

3. Prvi toženec je na pritožbo odgovoril. 4. Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

5. Pritožba je utemeljena.

6. Med pravdnimi strankami je nesporno, da sta bila dne 5. 7. 2021 na javnem portalu AJPES objavljena sklep o preizkusu izločitvenih pravic – dodatni z dne 5. 7. 2021 in končni seznam izločitvenih pravic z dne 2. 7. 2021, v katerem je stečajni upravitelj prvemu tožencu v celoti priznal izločitveno pravico na nepremičnini z ID znakom del stavbe 000-11, ki je v zemljiškoknjižni lasti drugega toženca. Sklep o preizkusu izločitvenih pravic – dodatni je postal pravnomočen 21. 7. 2021. 7. Pravnomočni sklep o preizkusu izločitvenih pravic, v katerem je izločitvena pravica priznana in je ugotovljeno, da je izločitveni upnik pridobil lastninsko pravico na nepremičnini, je v skladu z določbo tretjega odstavka 309. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) listina, ki je podlaga za vknjižbo po 3. ali 4. točki prvega odstavka 40. člena Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1),1 saj predstavlja skupaj s končnim seznamom preizkušenih terjatev pravnomočno sodno odločbo.2

8. Iz zgoraj navedenega izhaja, da je tožeča stranka od 21. 7. 2021 dalje, ko je postal sklep o preizkusu izločitvenih pravic – dodatni z dne 5. 7. 2021 pravnomočen, razpolagala z listino, primerno za vpis lastninske pravice na zgoraj navedeni nepremičnini v zemljiški knjigi na prvega toženca. Slednje pomeni, da bi tožeča stranka od 21. 7. 2021 dalje lahko postopala po tretjem v zvezi s prvim odstavkom 168. člena ZIZ in predlogu za izvršbo na nepremičnino, ki je bila vpisana v zemljiški knjigi na drugega toženca, priložila sklep o preizkusu izločitvenih pravic – dodatni z dne 5. 7. 2021, opremljen s klavzulo o pravnomočnosti, skupaj s končnim seznamom izločitvenih pravic kot njegovim sestavnim delom. V končnem seznamu izločitvenih pravic – dodatni je nepremičnina, ki se nahaja pod zaporedno številko 18, označena z identifikacijskim znakom, s katerim je vpisana v zemljiško knjigo, s čimer je zadoščeno pogoju iz prvega odstavka 31. člena ZZK-1. Če bi tožeča stranka ravnala na opisan način, bi sodišče v skladu s četrtim odstavkom 168. člena ZIZ opravilo vpis lastninske pravice v korist prvega toženca v zemljiško knjigo po uradni dolžnosti.

9. Tožeča stranka je tožbo na podlagi petega odstavka 168. člena ZIZ vložila šele 26. 7. 2021, kar je šesti dan po pridobitvi listine, ki je primerna za vpis lastninske pravice na nepremičnini na prvega toženca. Po presoji pritožbenega sodišča zato ne drži ugotovitev sodišča prve stopnje, da je bila vložitev tožbe potrebna, saj bi lahko tožeča stranka v času vložitve tožbe že dosegla vpis lastninske pravice na prvega toženca po uradni dolžnosti, če bi postopala po tretjem odstavku 168. člena ZIZ. Sodišče prve stopnje bi zato moralo (glede na to, da je sodba na podlagi pripoznave v I. točki izreka pravnomočna) pri odločanju o povrnitvi stroškov postopka uporabiti 157. člen Zakona o pravdnem postopku (ZPP), po katerem mora tožeča stranka povrniti toženi stranki pravdne stroške, če tožena stranka ni dala povoda za tožbo in če je pripoznala tožbeni zahtevek v odgovoru na tožbo.

10. Pritožbeno sodišče je glede na navedeno pritožbi ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijani II. točki izreka, ki predstavlja sklep o stroških, v delu, ki se nanaša na drugega toženca, spremenilo tako, da je tožeči stranki naložilo v plačilo njegove pravdne stroške. Ti znašajo 522,65 EUR in predstavljajo nagrado odvetnici drugega toženca za sestavo odgovora na tožbo v znesku 420,00 EUR, materialne stroške v znesku 8,40 EUR in 22% DDV v višini 94,25 EUR.

11. Ker je drugi toženec uspel s pritožbo, mu mora tožeča stranka povrniti 149,33 EUR pritožbenih stroškov. Ti predstavljajo nagrado odvetnici drugega toženca za sestavo pritožbe v višini 120,00 EUR, materialne stroške v višini 2,40 EUR in 22% DDV v višini 26,93 EUR.

12. Stroški so odmerjeni po specificiranih stroškovnikih, v skladu z določbami Odvetniške tarife.

1 VSL sklep II Ip 831/2019 z dne 22. 7. 2019. 2 Prim. VSK sklep CDn 61/2017 z dne 4. 4. 2017