Jedro

Sodišče ugotavlja, da je bil z izdelavo ocene ogroženosti za tožnico izpolnjen pogoj za upravičenost do brezplačne pravne pomoči po 26. členu ZPND. Tožena stranka je s tem, ko je upravičenost tožnice do brezplačne pravne pomoči presojala po določbi 24. člena ZBPP in, kot je razvidno iz njenega odgovora na tožbo, izhajala iz prepričanja, da 26. člen ZPND izključuje le preverjanje premoženjskega kriterija prosilca za brezplačno pravno pomoč, nepravilno uporabila materialno pravo.

Izrek

I. Tožbi se ugodi in se izpodbijani sklep Okrožnega sodišča v Kopru opr. št. Bpp 731/2015 z dne 1. 12. 2015 odpravi ter se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Tožena stranka je z izpodbijanim sklepom zavrnila prošnjo tožnice za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Iz obrazložitve sklepa izhaja, da je svojo odločitev oprla na določbo tretjega odstavka 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP). Ugotovila je, da tožnica želi brezplačno pravno pomoč v obliki pravnega svetovanja in zastopanja v nepravdnem postopku, ki se po njenem predlogu vodi pri Okrožnem sodišču v Kopru pod opr. št. N 122/2015 proti nasprotnemu udeležencu A.A., zaradi prepovedi nasilnih dejanj po 19. členu Zakona o preprečevanju nasilja v družini (v nadaljevanju ZPND) in zaradi prepustitve stanovanja na podlagi 21. člena istega zakona. V tej zadevi je sodišče že razpisalo narok za glavno obravnavo. Tožena stranka je ugotovila, da je tožnica samostojno, brez pravne pomoči odvetnika, vložila predlog, kar nakazuje, da lahko sama brez pomoči pravnega strokovnjaka uveljavlja pravice po ZPND. Glede na stadij postopka zato tožena stranka meni, da tožnici ne bi bilo smotrno dodeljevati brezplačne pravne pomoči, saj bo sodišče na naroku zaslišalo stranki ter pregledalo in prebralo listinske dokaze. Sodišče bo tožnico zaslišalo kot udeleženko v postopku, tega pa namesto nje ne more opraviti odvetnik. Tožena stranka je ocenila, da zato tožnici ni razumno dodeljevati brezplačne pravne pomoči glede na fazo postopka, z vložitvijo predloga pa je tožnica tudi dokazala, da razpolaga z znanjem, da lahko ščiti svoje interese in pomoči odvetnika ne potrebuje.

2. Tožnica se z odločitvijo tožene stranke ne strinja. V tožbi navaja, da je tožena stranka napačno uporabila materialno pravo in posledično zmotno in nepopolno ugotovila dejansko stanje. ZPND je v razmerju do ZBPP lex specialis. Skladno z določbo 26. člena ZPND bi morala tožena stranka od pristojnega centra za socialno delo pridobiti mnenje ogroženosti tožnice. V kolikor bi center za socialno delo tako mnenje podal, bi tožena stranka morala, ne glede na subjektivne in objektivne kriterije za odobritev brezplačne pravne pomoči, ki so določeni v ZBPP, tožnici dodeliti brezplačno pravno pomoč.

3. Tožena stranka je napačno ugotovila, da je tožnica prava vešča stranka, ker je sama napisala tožbo. Dejstvo namreč je, da je tožbo tožnica v celoti napisala s pomočjo strokovne sodelavke B.B., ki je bila ob tožnici prisotna tudi ob drugih postopkih kot spremljevalka žrtve, oziroma zaupna oseba, skladno s 7. členom ZPND. Četudi je tožba napisana, pa bo potrebno v postopku predlagati izvedbo dodatnih dokazov in navesti nova dejstva, česar pa tožnica ni sposobna storiti sama, zaupna oseba B.B. pa je tudi ne more zastopati pred okrožnim sodiščem, saj nima opravljenega pravniškega državnega izpita. Ker gre za posebej občutljive postopke, je strokovna pomoč tožnici nujno potrebna. Tožnica predlaga, da se izpodbijana odločba odpravi in zadeva vrne toženi stranki v ponovno odločanje, tožena stranka pa naj ji tudi povrne stroške postopka.

4. Tožena stranka je v odgovoru na tožbo navajala, da v izpodbijanem sklepu ni zapisala, da je tožnica prava vešča oseba, pač pa je ocenila, da glede na naravo in stadij postopka, ne potrebuje strokovne pomoči na naroku. Četudi je imela tožnica pomoč pri sestavi predloga, kot to izhaja iz tožbe, po mnenju tožene stranke to še ni razlog, da bi ji bilo potrebno dodeliti brezplačno pravno pomoč. Pristojno sodišče bo namreč odločilo v okviru podanega predloga, prebralo predlagane dokaze ter zaslišalo stranki, kar pa ne gre za pravno zapletena dejanja, pri katerih bi tožnica rabila pomoč odvetnika. 26. člen ZPND namreč zgolj izključuje preverjanje premoženjskega kriterija na strani prosilca, ne pa tudi preverjanja objektivnega kriterija po 24. členu ZBPP.

5. Na navedbe tožene stranke v odgovoru na tožbo je tožeča stranka odgovorila v pripravljalni vlogi, v kateri je izpostavila, da določba 26. člena ZPND določa, da je do brezplačne pravne pomoči, ne glede na določbe zakona, ki ureja brezplačno pravno pomoč, upravičena oseba, za katero je bila podana ocena ogroženosti. Iz takega testa zakona je jasno, da je izključena uporaba vseh določb ZBPP. Enako to izhaja iz sodbe Upravnega sodišča RS opr. št. II U 8/2015. K točki I izreka:

6. Tožba je utemeljena.

7. Med strankama ni sporno, da je tožnica predlog v nepravdni zadevi proti A.A., ki se vodi pri Okrožnem sodišču v Kopru pod opr. št. N 122/2015, vložila na podlagi 19. in 21. člena ZPND. Po določbi 26. člena ZPND je do brezplačne pravne pomoči po tem zakonu, ne glede na določbe zakona, ki ureja brezplačno pravno pomoč, upravičena oseba, za katero je bila podana ocena ogroženosti. Skladno s takim zakonskim tekstom sodišče soglaša s stališčem tožnice, da je pri odločanju o dodelitvi brezplačne pravne pomoči v postopkih, ki se vodijo po ZPND, ta zakon specialni predpis (lex specialis) glede na določbe ZBPP.

8. ZPND kot pogoj za upravičenost do brezplačne pravne pomoči določa le to, da jo zahteva oseba, za katero je podana ocena ogroženosti. Iz spisovnega gradiva je razvidno, da je izdelavo ocene ogroženosti za tožnico pri Centru za socialno delo Koper zahtevalo Okrožno sodišče v Kopru, pri katerem se vodi nepravdni postopek. Ta ocena je bila izdelana dne 3. 11. 2015 in okrožnemu sodišču predložena dne 5. 11. 2015, torej pred izdajo izpodbijanega sklepa.

9. Sodišče ugotavlja, da je bil z izdelavo ocene ogroženosti za tožnico izpolnjen pogoj za upravičenost do brezplačne pravne pomoči po 26. členu ZPND. Tožena stranka je s tem, ko je upravičenost tožnice do brezplačne pravne pomoči presojala po določbi 24. člena ZBPP in, kot je razvidno iz njenega odgovora na tožbo, izhajala iz prepričanja, da 26. člen ZPND izključuje le preverjanje premoženjskega kriterija prosilca za brezplačno pravno pomoč, nepravilno uporabila materialno pravo. Enako stališče je Upravno sodišče RS zavzelo tudi v sodbah opr. št. II U 71/2014, I U 658/2014 in II U 8/2015. 10. Skladno z vsem navedenim je sodišče tožbi tožnice ugodilo in izpodbijano odločbo na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) odpravilo ter zadevo vrnilo toženi stranki v ponovni postopek (tretji odstavek 64. člena ZUS-1). Tožena stranka bo morala v ponovnem postopku o prošnji tožnice za dodelitev brezplačne pravne pomoči presoditi na podlagi določb 26. člena ZPND in skladno s stališčem sodišča glede uporabe tega predpisa. Iz tega razloga se zato sodišče tudi ni opredeljevalo do ostalih tožbenih navedb.

K točki II izreka:

11. Ker je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijani upravni akt odpravilo, je tožnica, po določbi 3. odstavka 25. člena ZUS-1, upravičena do povračila stroškov postopka. Te stroške je sodišče, skladno z določbo 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu, odmerilo v pavšalnem znesku 347,70 EUR (285,00 EUR in 22 % DDV), glede na to, da je bila zadeva rešena na seji, tožnico pa je zastopala odvetnica.