Jedro

Kadar je revizija načelno dovoljena, vendar odvisna od navedbe vrednosti spornega predmeta, si mora pravico do revizije tožeča stranka zagotoviti sama. Pravni standard "vrednost spornega predmeta" terja razlago, da je vrednost mogoče izraziti le v denarni enoti. Nedenarno, komparavitno ali analogno vrednotenje ne more dati rezultata, ki bi omogočal zanesljivo ugotovitev vrednosti. Navedba vrednosti v točkah (verjetno po analogiji taksne ali odvetniške tarife) v določbah ZPP ni predvidena in zaradi različnih vrednostnih kriterijev nezanesljiva.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je na zahtevo tožeče stranke toženki odpovedalo stanovanjsko razmerje za stanovanje v ... Vsem tožencem je tudi naložilo, da to stanovanje izpraznijo in ga izročijo tožeči stranki. Pritožbi tožene stranke proti takšni sodbi je sodišče druge stopnje delno ugodilo in jo tako delno spremenilo, da je odpovedni zahtevek tožeče stranke proti toženki za sporno stanovanje zavrnilo, v ostalem delu pa je pritožbo tožencev kot neutemeljeno zavrnilo in v nespremenjenem delu sodbo sodišča prve stopnje potrdilo.

Proti takšni sodbi tožena stranka vlaga revizijo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava in predlaga razveljavitev sodb nižjih sodišč ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Vloga pokojnega J.K. za odkup stanovanja je bila popolna, saj bi sicer tožeča stranka ustrezne pogodbe ne imela pripravljene. Postopek bi bilo treba prekiniti, dokler ne bo pravnomočno odločeno o zahtevkih mladoletnih tožnikov, ki tečejo pri sodišču prve stopnje. Po določbi 60. člena ZSR bi bilo treba napraviti komparacijo stanovanjskih prilik spornega stanovanja ter stanovanjskih prilik stanovanja v stanovanjski hiši tožencev.

Tožeča stranka na revizijo ni odgovorila, Javni tožilec Republike Slovenije pa se o njej ni izjavil (3. odstavek 390. člena ZPP).

Revizija ni dovoljena.

Dejanskih ugotovitev in pravnega naziranja izpodbijane sodbe, da je imetnik stanovanjske pravice na spornem stanovanju ob uveljavitvi stanovanjskega zakona (Uradni list RS, št. 18/91) bil pokojni J.K., zaradi česar je proti tožencem upravičen le izpraznitveni zahtevek po določbah 58. člena stanovanjskega zakona, revizija ne načenja. Ob pravnomočni zavrnitvi dela tožbenega zahtevka, ki se nanaša na odpoved stanovanjskega razmerja (po delni ugoditvi pritožbi tožencev) je zato utemeljen sklep, da se tožbeni zahtevek nanaša le na izročitev stvari (izpraznitev stanovanja). Gre torej za premoženjskopravni spor. Stanovanjski spori po določbah stanovanjskega zakona imajo namreč za podlago lastninskopravna ali najemna razmerja, ki pa imajo le premoženjskopravno naravo.

V premoženjsko pravnem sporu pa je pravica do revizije po določbi 2. odstavka 382. člena ZPP omejena. Odvisna je od (napovedane) vrednosti spornega predmeta (v tej pravdni zadevi predpisane glede na začetek spora 17.12.1991 - v prehodnih določbah novel ZPP - Uradni list SFRJ, št. 4/77 - 20/90 in Uradni list RS, št. 55/92 v znesku 8.000,00 SIT). Po določbi 2. odstavka 186. člena ZPP mora v primeru, ko je pravica do revizije odvisna od vrednosti spornega predmeta, pa predmet tožbenega zahtevka ni denarni znesek, tožeča stranka navesti vrednost spornega predmeta v tožbi. Ta navedba je potrebna tudi zaradi uporabe določbe 382. člena ZPP in v okviru zagotovitve strankine pravice do revizije predstavlja obvezno sestavino tožbe. Poleg navedenega načina zagotovitve pravice do revizije (predvideva ga tudi določba 2. odstavka 40. člena ZPP) je zakonsko predviden le še način iz 3. odstavka 40. člena ZPP - ob očitno prenizko ali previsoko navedeni vrednosti spornega predmeta - ko se sodišče samo še pred začetkom obravnavanja glavne stvari prepriča o pravilnosti navedene vrednosti. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo. Sojenje na tretji stopnji je izjema od načela dvostopenjskega sojenja. Kadar je revizija načelno dovoljena, vendar odvisna od navedbe vrednosti spornega predmeta, si mora pravico do revizije tožeča stranka zagotoviti sama. Vendar pa mora navedba vrednosti spornega predmeta biti jasno in nedvoumno izražena. Le tako je mogoče pravilno razlagati določbo 2. odstavka 40. člena, 2. odstavka 186. člena in 3. odstavka 382. člena ZPP. Pravni standard "vrednost spornega predmeta" terja razlago, da je vrednost mogoče izraziti le v denarni enoti. Nedenarno, komparavitno ali analogno vrednotenje ne more dati rezultata, ki bi omogočal zanesljivo ugotovitev vrednosti. Navedba vrednosti v točkah (verjetno po analogiji taksne ali odvetniške tarife) v določbah ZPP ni predvidena in zaradi različnih vrednostnih kriterijev nezanesljiva.

Obvelja zaključek, da si v tej pravdi tožeča stranka zaradi izostanka navedbe vrednosti spornega predmeta pravice do revizije ni zagotovila. V tem okviru naj se še doda, da je na naroku za glavno obravnavo dne 11.6.1992, še pred začetkom obravnavanja glavne stvari, tožeča stranka celo izrecno izjavila, da napoveduje vrednost spora v točkah zaradi odmere takse in zaradi odvetniških storitev. Revizija torej ni dovoljena, zaradi česar jo je moralo revizijsko sodišče na podlagi 392. člena ZPP zavreči. Določbe ZPP, na katerih temelji odločitev revizijskega sodišča se uporabljajo na podlagi 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I).