Jedro

Sodišče prve stopnje je pravilno zavrnilo dolžnikov predlog za odpravo nepravilnosti pri opravi izvršbe (52. člen ZIZ), saj je bilo dolžniku vabilo za opravo naroka pravočasno vročeno.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Dolžnik mora upnicama v roku 8 dni po vročitvi tega sklepa povrniti stroške odgovora na pritožbo v znesku 224,00 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po izteku navedenega roka dalje do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom zavrnilo dolžnikov predlog za odpravo nepravilnosti po 52. členu Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ).

2. Zoper ta sklep se dolžnik pravočasno pritožuje. Pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v povezavi s 15. členom ZIZ ne opredeljuje. V pritožbi navaja, da ne razume, zakaj sodišče prve stopnje še ni pristopilo k zaključku izvršbe, saj je 20. 1. 2022 upnik vložil vlogo, v kateri je izjavil, da je dolžnik do upnikov poravnal vse obveznosti, in pozval sodišče, da izvršbo ustavi. Izpostavlja, da vse od 28. 2. 2020 in po smrti upnice A. A. opozarja, da bi moralo sodišče prve stopnje ravnati skladno z 205. členom ZPP, prekiniti izvršbo in o tem obvestiti dediče. Sodišče prve stopnje je v svojih obrazložitvah zavrnitvenega sklepa načeloma z zahtevkom dolžnika soglašalo, a je zmotno nadaljevalo, da prekinitev izvršbe ni potrebna, ker naj bi imela umrla upnica pooblaščenko. Iz dokazil, ki jih prilaga, izhaja, da je sodišče v zmoti in umrla upnica v predmetnem postopku vse od smrti 8. 2. 2020 nima zastopnika. Navaja, da je CSD enota Velenje kot skrbnik pokojne upnice A. A. vseskozi zavračal vsako komunikacijo in mu odrekal pravico do informiranosti. Vse to je pripeljalo do upravnega spora, v katerem je Upravno sodišče RS razsodilo v dobro dolžnika in naložilo CSD, da mu omogoči vpogled v celotno dokumentacijo umrle. 11. 3. 2022 je tudi prejel odgovore s strani CSD, iz katerih med drugim izhaja, da so vsa pooblastila CSD v imenu in za zastopanje A. A., prav tako tudi odvetnici D. D., prenehala s smrtjo varovanke. Od smrti upnice tudi ni več mogoče zaslediti kakršnekoli komunikacije ali poročil med odvetnico in CSD. Iz spisov in odgovorov pa so razvidne še hujše kršitve, saj je razvidno, da CSD kot trajni skrbnik ni nikoli imenoval odgovorne osebe za izvajanje skrbništva umrle z razlago, da so bile dopolnitve Družinskega zakonika sprejete po izdaji pooblastil, kar pa je napačno. Iz vsega tako izhaja, da je sodišče ves čas vodilo postopek izvršbe nezakonito, brez zastopanih interesov umrle upnice. Tako poziva sodišče, da v najkrajšem možnem času postopa v skladu z zakonodajo (205. člen ZPP) in prekine izvršbo ter o zadevi obvesti dediče v postopku D 112/2020, ki poteka pred istim sodiščem. Prav tako pa poziva, da pred prekinitvijo izvršbe razveljavi vse sprejete sklepe v breme vložnika in s tem zagotovi pogoje za pripravo zahtevka za nasprotno izvršbo oziroma zagotovi vračilo zarubljenih sredstev z zamudnimi obrestmi. Pojasnjuje še, da bo v nadaljevanju iskal sogovornika, ki bo zastopal interese države in s katerimi se bo poskusil brez pravdnih stroškov dogovoriti glede odškodnine za škodo, ki mu jo je povzročilo sodišče z nezakonitim vodenjem postopka. Poziva tudi, da o tej vlogi sodišče odloči s sklepom in do nadaljnjega odloži kakršnekoli aktivnosti v izvršbi, ki bi njegov položaj poslabšale. V dokaz svojih navedb prilaga dopis CSD z dne 11. 3. 2022, zapisnik vpogleda v spise CSD z dne 26. 23. 11. 2021, sodbo Upravnega sodišča RS z dne 23. 11. 2021, ugotovitve inšpekcijskega nadzora o napakah z dne 3. 2. 2021 in vlogo z dne 2. 3. 2022. 3. Upnica v po pooblaščenki vloženem pravočasnem odgovoru na pritožbo pojasnjuje, da zapuščinski postopek po pokojni upnici A. A. še ni končan. Poleg dolžnika sta dediča tudi C. C. in B. B., ki pooblaščenki nikoli nista preklicala pooblastila, sama smrt stranke pa ni razlog za prekinitev postopka. Opozarja, da je pritožba prepozna, saj je bila vložena 14. 3. 2022, kar je po 8-dnevnem pritožbenem roku in jo je potrebno zavreči. Prav tako ni bila vložena pravilno, saj je posredovana preko e-pošte in ne preko portala E-sodstvo. Opozarja še na zavlačevanje postopka s strani dolžnika. Predlaga, da se pritožba zavrže oziroma kot zavrne neutemeljena in priglaša stroške pritožbenega odgovora.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče druge stopnje najprej pojasnjuje, da je dolžnikova pritožba pravočasna. Iz spisovnih podatkov namreč izhaja, da mu je bil izpodbijani sklep vročen 5. 3. 2022, pritožben rok pa se je iztekel 14. 3. 2022,1 saj je bila 13. 3. 2022 nedelja (četrti odstavek 111. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Dolžnik je pritožbo sicer poslal na elektronski naslov sodišča prve stopnje, vendar to ne pomeni, da je vložena nepravilno, saj ZPP takšnega vlaganja vlog ne prepoveduje.2 Podpisana je z varnim elektronskim podpisom in vsebuje vse elemente, potrebne za njeno obravnavo (335. člen ZPP v zvezi s 366. členom ZPP v povezavi s 15. členom ZIZ), zato je sodišče druge stopnje o dolžnikovi pritožbi odločilo vsebinsko. Izpodbijani sklep je preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP v zvezi z 239. členom ZIZ in 15. členom ZIZ.

6. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo o dolžnikovem predlogu za odpravo nepravilnosti pri izvršbi po 52. členu ZIZ. Dolžnikov predlog se je nanašal na zatrjevane nepravilnosti, ki jih je pri opravljanju dejanj izvršbe storil izvršitelj, in sicer v zvezi z vročanjem obvestila o razpisanem naroku za zamenjavo ključavnice. Dolžnik je v svojem predlogu namreč v bistvenem zatrjeval: (-) da je prejel nenavadno pisemsko ovojnico, ki vsebuje obvestilo izvršitelja, ki je bilo datirano 12. 7. 2022; (-) da ga izvršitelj ni obvestil kot upnika in (-) da bi moral izvršitelj obvestiti podjetje A., d.o.o. 7. Sodišče prve stopnje je ugotovilo: (-) da je šlo za vročanje obvestila o razpisu naroka za zamenjavo ključavnice; (-) da je bil dolžnik o naroku za zamenjavo ključavnice obveščen in da ne zatrjuje, da mu obvestilo ni bilo vročeno 3 dni pred opravo naroka; (-) da dolžnik v tem izvršilnem postopku nastopa kot dolžnik, ki mora nekaj storiti ali dopustiti; (-) da podjetje A., d.o.o. ni stranka tega postopka.

8. Glede na zgoraj povzete ugotovitve, ki jih dolžnik s pritožbo ne izpodbija, je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo njegov predlog za odpravo nepravilnosti pri opravi izvršbe (52. člen ZIZ), saj le-te – glede na podane trditve v prvotnem predlogu – niso izkazane.

9. V skladu s prvim odstavkom 360. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP v povezavi s 15. členom ZIZ mora sodišče druge stopnje presoditi navedbe pritožbe, ki so odločilnega pomena. Sodišče druge stopnje ugotavlja, da dolžnik v pritožbi ne podaja nobenih navedb, s katerimi bi izpodbijal zaključke sodišča prve stopnje v preizkušanem sklepu, saj pojasnjuje okoliščine, ki se nanašajočo na postopka pred CSD in Upravnim sodiščem RS. Ker s temi navedbami zaključkov sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu ne more izpodbiti in na izpodbijani sklep nimajo vpliva, se sodišče druge stopnje do teh navedb (in dokazov) ne opredeljuje. Na pritožbene navedbe v zvezi s prekinitvijo postopka in glede zastopanja pokojne upnice – ki sicer v zvezi z izpodbijano odločbo prav tako niso odločilnega pomena – je bilo že večkrat odgovorjeno, in sicer v sklepih z dne 5. 5. 2021, 19. 8. 2021, 1. 12. 2021 in 9. 3. 2021. Kljub temu sodišče druge stopnje dolžniku (dodatno) pojasnjuje, da s smrtjo varovanca preneha zgolj skrbništvo, ki pa ga ne gre enačiti s pooblastilnim razmerjem. Pooblaščenec ima po 100. členu ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ še naprej pravico opravljati pravdna dejanja dokler mu dediči pooblastila ne prekličejo, kar je bilo že večkrat poudarjeno.

10. S pritožbo uveljavljani razlogi niso podani, sodišče druge stopnje pa tudi pri uradnem preizkusu izpodbijanega sklepa ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP v povezavi s 15. členom ZIZ). Pritožbo je posledično zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP s 15. členom ZIZ).

11. Sodišče druge stopnje o dolžnikovih pritožbenih stroških ni odločilo, saj jih ni priglasil (prvi odstavek 163. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Upnici sta obrazloženo odgovorili na dolžnikovo pritožbo, zato so stroški v zvezi z njunim odgovorom na pritožbo potrebni za izvršbo (peti odstavek 38. člena ZIZ). Ob upoštevanju priglašenega stroškovnika in veljavne Odvetniške tarife (v nadaljevanju: OT) ti obsegajo strošek nagrade za sestavo pritožbenega odgovora (tar. št. 31/7 OT) v obsegu 300 odv. točk, k navedenemu pa je sodišče druge stopnje prištelo še 2 % materialne stroške v obsegu 6 odv. točk (tretji odstavek 11. člena OT) in oboje povečalo za 22 % DDV (2. člen OT). Ob upoštevanju vrednosti točke v znesku 0,60 EUR znašajo stroški pritožbenega odgovora 224,00 EUR. Te stroške mora dolžnik povrniti upnicama v roku 8 dni po vročitvi tega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po izteku navedenega roka dalje do plačila (prvi odstavek 299. člena in prvi odstavek 378. člena Obligacijskega zakonika). V presežku v obsegu 75. odv. točk je sodišče druge stopnje njuno stroškovno zahtevo zavrnilo, saj glede na vrednost predmeta in OT, do nagrade v presežku nista upravičeni.

1 Na ta dan je dolžnik tudi vložil pritožbo. 2 Primerjaj sklep Višjega sodišča v Ljubljani I Ip 1898/2018 z dne 11. 7. 2018.