Jedro

Sodba s skrajšano obrazložitvijo skupaj s sodbo s polno obrazložitvijo sicer tvori enotno odločitev prvostopenjskega sodišča, vendar pa je pritožbo dopustno vložiti zgolj zoper tisto, ki vsebuje obrazložitev po 4. odstavku 324. člena ZPP (4. odstavek 496. člen ZPP). Zaradi dvofaznega postopka „pritožbe na sodbo“ ni mogoče šteti hkrati za dve fazno ločeni vlogi - za napoved pritožbe in za pritožbo.

Napoved pritožbe (kakor je njeno „pritožbo na sodbo“ z dne 6. 10. 2014 pritožbeno sodišče obravnavalo) brez vložene pritožbe ne more biti predmet vsebinskega obravnavanja v pritožbenem postopku. Tožena stranka namreč ni imela pravnega interesa za obravnavanje napovedi pritožbe, ker pojmovno ne gre za pritožbo, ampak le za napoved bodoče pritožbe, ki bi morala biti šele vložena zoper sodbo s polno obrazložitvijo.

Izrek

Pritožba se zavrže.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je razsodilo, da sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, VL 162891/2012, z dne 26. 10. 2012 v I. in III. odstavku izreka ostane v veljavi (I. točka izreka sodbe) in da je tožena stranka dolžna tožeči stranki v roku osmih dni povrniti njene nadaljnje pravdne stroške v znesku 128,95 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od tega zneska, ki tečejo od prvega dne zamude dalje do plačila (II. točka izreka sodbe).

Zoper citirano sodbo z dne 2. 10. 2014 (r. št. 19) je tožena stranka vložila laično pritožbo in odločitev prvostopenjskega sodišča v celoti izpodbijala.

Dosedanji potek postopka Glede na vrednost spornega predmeta (495. člen Zakona o pravdnem postopku(1), v nadaljevanju ZPP) je sodišče prve stopnje obravnavani gospodarski spor vodilo po pravilih postopka v sporu majhne vrednosti (Trideseto poglavje ZPP).

Tako je dne 2. 10. 2014 (list. št. 81, r. št. 19) skladno s 1. odstavkom 496. člena ZPP izdalo sodbo, ki je v obrazložitvi obsegala samo navedbo tožbenih zahtevkov in dejstev, na katere stranke opirajo zahtevke, v pravnem pouku pa pouk o pravici do pritožbe ter navedbo, da bo sodba z obrazložitvijo po 4. odstavku 324. člena ZPP izdelana, če stranka napove pritožbo. Hkrati s kratko obrazložitvijo odločitve v predmetni zadevi je tožena stranka dne 3. 10. 2014 (vročilnica pripeta na list. št. 86) torej prejela pouk, da mora, če namerava vložiti pritožbo zoper sodbo, slednjo najprej napovedati s pisno vlogo, hkrati pa zanjo plačati tudi sodno takso.

Tožena stranka je dne 8. 10. 2014 (pravočasno) vložila pritožbo zoper sodbo s skrajšano obrazložitvijo in izpolnila tudi svojo taksno obveznost (list. št. 92). Temu vsled je sodišče prve stopnje „pritožbo“ štelo kot napoved pritožbe in izdelalo sodbo z obrazložitvijo po 4. odstavku 324. člena ZPP. Tožena stranka je slednjo (tj. sodbo s polno obrazložitvijo) prejela 11. 11. 2014, pritožbe zoper njo pa ni vložila.

Pravna narava „pritožbe“ tožene stranke z dne 6. 10. 2014 „Pritožba“ ni dovoljena.

Upoštevaje specialno ureditev pritožbenega postopka v gospodarskih sporih majhne vrednosti (496. člen ZPP), ki poteka v dveh fazah, in sicer najprej z napovedjo pritožbe in plačilom sodne takse za pritožbo in nato - po izdelavi sodbe s polno obrazložitvijo - z vložitvijo pravočasne pritožbe, je namreč pritožbeno sodišče „pritožbo na sodbo“, ki jo je tožena stranka vložila proti sodbi s skrajšano obrazložitvijo, štelo za napoved pritožbe(2) (s katero je izpolnila procesno predpostavko za vložitev pritožbe). Sodba s skrajšano obrazložitvijo skupaj s sodbo s polno obrazložitvijo sicer tvori enotno odločitev prvostopenjskega sodišča, vendar pa je pritožbo dopustno vložiti zgolj zoper tisto, ki vsebuje obrazložitev po 4. odstavku 324. člena ZPP (4. odstavek 496. člen ZPP)(3). Zaradi dvofaznega postopka torej „pritožbe na sodbo“ ni mogoče šteti hkrati za dve fazno ločeni vlogi - za napoved pritožbe in za pritožbo.

Tožena stranka bi morala torej v skladu z določilom 7. odstavka 496. člena ZPP vložiti pritožbo proti sodbi s polno obrazložitvijo, vendar tega - kot izhaja iz spisovne dokumentacije predmetnega spora - ni storila. Sama napoved pritožbe (kakor je njeno „pritožbo na sodbo“ z dne 6. 10. 2014 pritožbeno sodišče obravnavalo) pa brez vložene pritožbe ne more biti predmet vsebinskega obravnavanja v pritožbenem postopku. Tožena stranka namreč ni imela pravnega interesa za obravnavanje napovedi pritožbe, ker pojmovno ne gre za pritožbo, ampak le za napoved bodoče pritožbe, ki bi morala biti šele vložena zoper sodbo s polno obrazložitvijo.

Pritožbeno sodišče je zato smiselno, na podlagi določila 1. odstavka 346. člena v zvezi s 4. odstavkom 343. člena ZPP pritožbo zoper sodbo s skrajšano obrazložitvijo kot nedovoljeno zavrglo.

(1) Uradni list RS, št. 73/07 - uradno prečiščeno besedilo, 45/08 - ZArbit, 45/08, 111/08 - odl. US, 121/08 - skl. US, 57/09 - odl. US, 12/10 - odl. US, 50/10 - odl. US, 107/10 - odl. US, 75/12 - odl. US, 76/12 - popr., 40/13 - odl. US, 92/13 - odl. US, 6/14, 10/14 - odl. US in 48/14. (2) Tako tudi odločba Višjega sodišča RS, VSL sklep I Cpg 1148/2012. (3) Skladno z določilom 4. odstavka 496. člena ZPP namreč tudi rok za vložitev pritožbe začne teči od vročitve prepisa sodbe s polno obrazložitvijo.