Jedro

Predlog se zavrne.

Izrek

Predlog za dopustitev revizije se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je odločilo, da sta toženki dolžni tožniku solidarno plačati odškodnino za nepremoženjsko škodo v višini 32.500,00 EUR, za materialno škodo za opravljene prevoze v zvezi z zdravljenjem v višini 1.405,26 EUR in za tujo pomoč v višini 7.355,00 EUR, vse z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15. 5. 2017, kar je tožnik iz navedenih naslovov zahteval več, pa je zavrnilo (I. - III. točka izreka). Odločilo je tudi, da sta toženki tožniku od 1. 6. 2017 dalje dolžni plačevati rento v višini 150,00 EUR mesečno, v primeru zamude s pripadajočimi zamudnimi obrestmi ter plačati do dneva pravnomočnosti zapadle zneske rente za tujo pomoč v višini 8.215,00 EUR, s pripadajočimi zamudnimi obrestmi, v bodoče dospevajoče obroke rente pa sta dolžni plačevati do vsakega 10. dne v mesecu za tekoči mesec, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti (IV. točka izreka). Sklenilo je, da bo o stroških odločilo s posebnim sklepom (V. točka izreka).

2. Sodišče druge stopnje je delno ugodilo pritožbi drugega toženca zoper izpodbijano sodbo in jo v II. točki izreka spremenilo tako, da je zavrnilo tožbeni zahtevek, da je drugi toženec dolžan tožniku plačati 290,63 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka), v preostalem delu pa je pritožbo drugega toženca, pritožbi prve toženke in stranske intervenientke pa v celoti, zavrnilo in sodbo v nespremenjenem delu potrdilo (III. točka izreka). Odločilo je, da pravdni stranki in stanski intervenient krijejo vsak svoje stroške pritožbenega postopka (IV. točka izreka).

3. Zoper sodbo sodišča druge stopnje prva toženka vlaga predlog za dopustitev revizije in predlaga, naj Vrhovno sodišče dopusti revizijo glede sledečih vprašanj:

4. Ali se končnega naročnika del, ki sam ni nosilec dejavnosti, ki se izvaja, torej ni organizator del oziroma glavni izvajalec teh del, lahko šteje za t. i. dejanskega delodajalca nekega delavca, ki pri njemu ni formalno zaposlen?

5. Ali je moč šteti, da ima končni naročnik tudi vlogo izvajalca in dejanskega delodajalca zgolj zaradi dajanja navodil izvajalcu, v smislu, kako naj izvršijo njegovo naročilo, da bo dosežen želen rezultat, četudi delo organizira in vodi drug subjekt kot izvajalec del?

6. Ali Sporazum o skupnih deloviščih ustvarja obligacijsko razmerje zgolj med strankama, ki ga skleneta (v danem primeru med obema toženima strankama) in je njegovo učinkovanje zgolj relativno na pogodbeni stranki in ne tudi na tretje osebe (v tem primeru tožnika)?

7. Ali je s Pisnim sporazumom o skupnih deloviščih, sklenjenim med toženima strankama, prvotožena stranka prevzela samostojne naloge zagotavljanja varstva pri delu delavcem drugotožene stranke oziroma ali je drugotožena stranka na podlagi tega sporazuma ohranila svoje obveznosti in odgovornosti s področja varstva pri delu v odnosu do svojih delavcev?

8. Ali kršitev obveznosti po Sporazumu o skupnih deloviščih s strani ene pogodbene stranke lahko predstavlja protipravnost ravnanja v zvezi s škodo, ki je nastala tretji osebi, ki ni stranka tega sporazuma?

9. Ali je delavcu, ki se zaveda in je seznanjen, da pri svojem delu uporablja neizpravno in nevarno delovno sredstvo, in dela s takim delovnim sredstvom ne odkloni, mogoče pripisati soodgovornost za škodo, ki jo utrpi v posledici uporabe takega neizpravnega in nevarnega delovnega sredstva?

10. Predlog ni utemeljen.

11. Vrhovno sodišče zaradi svoje precedenčne vloge na podlagi prvega odstavka 367.a člena Zakon o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) dopusti revizijo le, če je od odločitve Vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Sodišče dopusti revizijo zlasti v naslednjih primerih: če gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča, če gre za pravno vprašanje glede katerega sodne prakse Vrhovnega sodišča ni, še zlasti če sodna praksa višjih sodišč ni enotna, ali če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa Vrhovnega sodišča ni enotna.

12. Vrhovno sodišče je ocenilo, da prva toženka ni izpolnila zahtev iz navedene določbe, zato je predlog za dopustitev revizije zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).

13. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).