Jedro

Bistveno je, da ciljna družba prepreči glasovanje nezakonitemu prevzemniku, pri tem pa ni bistveno, kdo in kako to stori. Po mnenju pritožbenega sodišča lahko to stori predsednik skupščine pri izvajanju procesnega vodstva skupščine, lahko pa predsednik to odločitev tudi prepusti sami skupščini. Skupščina s sprejemom sklepa o mirovanju glasovalnih pravic ne krši svojih kogentno določenih pristojnosti.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sodba sodišča prve stopnje se v izpodbijani II. točki izreka razveljavi in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano II. točko izreka sodbe razsodilo, da se razveljavi dodatni vmesni sklep skupščine tožene stranke z dne 28. 6. 2021, ki se glasi: "Delničarjem B. Limited, A. Limited in C. S.A.R.L. glasovalne pravice mirujejo."

2. Zoper II. točko izreka sodbe sodišča prve stopnje se zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava pritožuje tožena stranka. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni na način, da tožbeni zahtevek tožeče stranke zavrne tudi v delu, v katerem mu je sodišče prve stopnje ugodilo (to je glede točke II. izreka). Podredno tožena stranka pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo v točki II. izreka razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo odločanje. Obenem naj pritožbeno sodišče odloči, da je tožeča stranka dolžna toženi stranki v 15 dneh od vročitve odločbe pritožbenega sodišča povrniti stroške pritožbenega postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

3. Tožeča stranka je vložila odgovor na pritožbo, v katerem predlaga pritožbenemu sodišču, da pritožbo tožene stranke zavrne kot neutemeljeno, izpodbijano sodbo potrdi, toženi stranki pa naloži povrnitev stroškov, ki so tožeči stranki nastali zaradi pritožbenega postopka, in sicer v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne zamude do plačila.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Iz dejanskih ugotovitev izpodbijane sodbe izhaja, da je tožena stranka delniška družba. Tožeča stranka je 3,12 % delničar tožene stranke. 28. 6. 2021 je potekala 40. skupščina tožene stranke. Na skupščini je bil sprejet sklep, da glasovalne pravice delničarjev B. Limited, C. S.A.R.L. in tožeče stranke mirujejo. Skupščina je ta sklep sprejela zato, ker je menila, da navedenim delničarjem glasovalne pravice mirujejo na podlagi 63. člena Zakona o prevzemih (ZPre-1) zaradi kršitve prevzemne zakonodaje. Tožeča stranka je na skupščini napovedala izpodbijanje spornega sklepa. Sodišče prve stopnje je presodilo, da odločanje o ugotovitvi mirovanja glasovalnih pravic ne sodi v pristojnosti skupščine. Te določa 293. člen Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1). Med njimi spornega sklepa ni, po mnenju sodišča prve stopnje pristojnost za sprejetje spornega sklepa tudi ne izhaja iz 9. alineje prvega odstavka 293. člena ZGD-1. Sodišče prve stopnje je pojasnilo, da je tožeča stranka izkazala vzročno zvezo med kršitvijo zakona in vplivom te kršitve na veljavnost sklepa. Iz navedb tožeče stranke namreč izhaja logičen sklep, da do sprejetja sklepa o ugotovitvi mirovanja glasovalnih pravic delničarjev sploh ne bi prišlo, če skupščina svojih pristojnosti v zvezi s sprejemom tega sklepa ne bi kršila. Sodišče prve stopnje je iz tega razloga razveljavilo dodatni vmesni sklep, ki se glasi: "Delničarjem B. Limited, A. Limited in C. S.A.R.L. glasovalne pravice mirujejo." Tožena stranka se z odločitvijo sodišča prve stopnje ne strinja in trdi, da je ugotavljanje mirovanja glasovalnih pravic v izvorni pristojnosti predsednika skupščine, ki lahko to pristojnost prenese na skupščino delničarjev.

6. Ključno vprašanje v zadevi je, ali je skupščina tožene stranke s sprejemom spornega sklepa kršila zakonsko ureditev pristojnosti organov delniške družbe.

7. Prvi odstavek 293. člena ZGD-1 določa, da skupščina odloča o sprejetju letnega poročila, uporabi bilančnega dobička, imenovanju in odpoklicu članov nadzornega sveta in upravnega odbora, podelitvi razrešnice članom organov vodenja ali nadzora, spremembah statuta, ukrepih za povečanje in zmanjšanje kapitala, prenehanju družbe in statusnem preoblikovanju, imenovanju revizorja, in drugih zadevah, če tako v skladu z zakonom določa statut, ali drugih zadevah, ki jih določa zakon. Skupščina je organ družbe, v katerem se oblikuje in izraža volja delničarjev tako, da ta postane volja delniške družbe. Hierarhično je skupščina najvišji organ delniške družbe, saj prav v njej delničarji izvršujejo svoje pravice v zadevah družbe. Nima pa skupščina splošne pristojnosti, ker imajo tudi drugi organi (torej organi vodenja ali nadzora) izvirne pristojnosti, ki so določene neposredno z zakonom. Pristojnosti skupščine so v ZGD-1 urejene kogentno, s tem da se lahko v statutu posamezne delniške družbe določijo še druge pristojnosti v skladu z zakonom. Skupščina ne more posegati v pristojnost drugih organov delniške družbe, to je organov vodenja ali nadzora, katerih pristojnosti prav tako določa zakon.1

8. Nujen institut vsake skupščine je predsednik skupščine. Vsaka skupščina članov družbe namreč zahteva določeno procesualno vodenje, da lahko deluje. Pristojnosti predsednika skupščine izhajajo iz običajnega societetnega prava. Njegovo vlogo in pristojnosti bi lahko primerjali s predsednikom drugih organov (uprave, nadzornega sveta ali upravnega odbora), ki jim je podeljena pravica t. i. procesnega vodstva. Položaj predsednika skupščine v ZGD-1 ni podrobno urejen. Predsednik skupščine ugotovi udeležbo na skupščini in podpiše seznam udeležencev (303. člen ZGD-1) ter ugotovi sprejetje sklepov in izid glasovanja na skupščini (drugi odstavek 304. člena ZGD-1). Predviden je tudi v 217. členu ZGD-1, in sicer v okviru ustanovne skupščine. Poleg nalog iz citiranih zakonskih določb ima predsednik skupščine še številne pomembne pristojnosti, ki jih zakon ne omenja, kot so npr. dajanje predlogov sklepov na glasovanje, ugotovitev rezultata glasovanja, razglasitev sprejetih sklepov, podeljevanje oziroma odvzem besede delničarju, (ne)upoštevanje glasov posameznega delničarja (zaradi morebitne zlorabe glasovalne pravice) in preprečitev udeležbe na skupščini.2

9. Prvi odstavek 63. člena ZPre-1 določa, da prevzemnik, ki je dosegel prevzemni prag oziroma dodatni prevzemni prag, iz vseh delnic z glasovalno pravico ciljne družbe, ki se po 6. členu tega zakona upoštevajo pri ugotavljanju deleža glasovalnih pravic, ne more uresničevati teh pravic, dokler: ne da prevzemne ponudbe v skladu s tem zakonom ali ne odtuji vrednostnih papirjev in delniških nakupnih opcij ali terminskih pogodb, ki niso vsebovane v vrednostnih papirjih, tako da prevzemnega praga oziroma dodatnega prevzemnega praga ne dosega več ali ne odtuji vrednostnih papirjev in delniških nakupnih opcij ali terminskih pogodb, ki niso vsebovane v vrednostnih papirjih, najmanj v višini deleža glasovalnih pravic, zaradi katerega je nastopila obveznost dati prevzemno ponudbo. Do mirovanja glasovalnih pravic pride že po samem zakonu, posebna odločba Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP), izdana na podlagi tretjega odstavka 64. člena ZPre-1, je ugotovitvene narave in za nastanek mirovanja glasovalnih pravic ni nujno potrebna. Usklajeno delovanje določenih delničarjev lahko na skupščini zatrjujejo tudi ostali delničarji ter zahtevajo prepoved oziroma neupoštevanje glasovalnih pravic kroga oseb, ki po njihovem prepričanju delujejo usklajeno, če skupaj dosegajo prevzemni prag. Odločitev, ali bo osebam, ki potrditvah delničarjev delujejo usklajeno, prepovedano uresničevanje glasovalnih pravic, je v tem primeru na strani predsednika skupščine delniške družbe. Čakanje, da ATVP izda ugotovitveno odločbo, oziroma izgovarjanje na neizdano odločbo predsednika skupščine v tem delu z ničimer ne ekskulpira odgovornosti.3 Pri tem pa bi - zlasti v primeru spora - bilo mogoče, da se svoje morebitne odškodninske odgovornosti za neutemeljeno odreditev sankcije, torej za neutemeljeno nedovolitev izvrševanja glasovalne pravice, predsednik skupščine razbremeni s tem, da sam zahteva, da skupščina odloči o tem, ali je zadevnemu delničarju treba dovoliti glasovanje. V takem primeru bo o tem dokončno odločila skupščina, katere sklep o tem vprašanju bi bil zavezujoč tudi za predsednika skupščine pri nadaljnjem izvrševanju njegovih vodstvenih pooblastil.4

10. Sodišče prve stopnje je zmotno presodilo, da sprejem sklepa o mirovanju glasovalnih pravic ni v pristojnosti skupščine delniške družbe. Pristojnosti skupščine določa 293. člen ZGD-1, v katerem sicer res ni navedeno, da je sprejem sklepa o mirovanju glasovalnih pravic ena od pristojnosti skupščine, vendar po presoji pritožbenega sodišča to ne pomeni, da skupščina s sprejetjem takšnega sklepa krši zakonsko ureditev pristojnosti organov delniške družbe. Kogentnost ureditve pristojnosti skupščine je treba razumeti v smislu, da je formalno organizacijski ustroj delniške družbe urejen kogentno. Zakonske določbe o organih, o njihovih pristojnostih ter o razmerjih, ki opredeljujejo upravljavsko strukturo, so kogentnega značaja. To pomeni, da so pristojnosti organov delniške družbe jasno razmejene. Organi delniške družbe morajo izvrševati svoje pristojnosti in ne smejo posegati v pristojnosti drugih organov delniške družbe. Skupščina svojih pristojnosti ne more prenesti na druge organe in tudi sama ne sme posegati v pristojnosti drugih organov. Sprejem sklepa o mirovanju glasovalnih pravic ne posega v pristojnosti drugih organov delniške družbe, ker zakon ne določa, da sprejem odločitve o mirovanju glasovalnih pravic spada v pristojnosti organov vodenja ali nadzora.

11. Mirovanje glasovalnih pravic nezakonitega prevzemnika nastane na podlagi samega zakona. Iz določbe prvega odstavka 64. člena ZPre-1 izhaja implicitna zahteva zakona, da ciljna družba prevzemniku ne sme omogočiti glasovanja v nasprotju z določbami 63. člena ZPre-1. Kot je pojasnilo Vrhovno sodišče RS v odločbi III Ips 1/2008 z dne 23. 11. 2010, ni pomembno, kako ciljna družba prepreči prevzemni družbi, da bi glasovala. Zakonodajalec se je odločil za odvzem glasovalnih pravic po sili zakona, tak odvzem pa so dolžni upoštevati vsi. Bistveno je torej, da ciljna družba prepreči glasovanje nezakonitemu prevzemniku, pri tem pa ni bistveno, kdo in kako to stori. Po mnenju pritožbenega sodišča lahko to stori predsednik skupščine pri izvajanju procesnega vodstva skupščine, lahko pa predsednik to odločitev tudi prepusti sami skupščini. Skupščina s sprejemom sklepa o mirovanju glasovalnih pravic ne krši svojih kogentno določenih pristojnosti.

12. V zvezi z navedbami tožeče stranke v odgovoru na pritožbo, da glasovanja ni dopustno uporabiti kot sredstvo za uresničevanje kogentne določbe 63. člena ZPre-1, saj to omogoča delničarjem, da dosežejo izid, ki bi nasprotoval kogentnim določbam, pa pritožbeno sodišče pojasnjuje, da mirovanje glasovalnih pravic nezakonitega prevzemnika nastane že na podlagi zakona. Na kakšen način ciljna družba poskrbi, da se mirovanje glasovalnih pravic upošteva pri odločanju na skupščini, ni bistveno, lahko tudi tako, da skupščina sama sprejme sklep o mirovanju glasovalnih pravic. Če je odločitev skupščine glede mirovanja glasovalnih pravic napačna, pa imajo prizadete osebe na voljo sodno varstvo. Če skupščina zmotno odloči, da glasovalne pravice nezakonitega prevzemnika ne mirujejo, 64. člen ZPre-1 predvideva tožbo za razveljavitev sklepa skupščine, ki ne bi bil sprejet, če oddani glasovi prevzemnika ne bi bili upoštevani. Če pa skupščina zmotno odloči, da glasovalne pravice mirujejo, lahko prizadeti delničar vloži tožbo, kakršno je tožeča stranka vložila v predmetni zadevi, s katero izpodbija sklep skupščine o mirovanju glasovalnih pravic in sklepe skupščine, ki so bili sprejeti brez upoštevanja glasov prizadetega delničarja.

13. Ker je sodišče prve stopnje zmotno presodilo, da je sklep skupščine o mirovanju glasovalnih pravic izpodbojen zaradi nepristojnosti skupščine za sprejem takšnega sklepa, ni obravnavalo navedb strank o tem, ali so bili podani pogoji za mirovanje glasovalnih pravic družb B. Limited, A. Limited in C. S.A.R.L. na podlagi 63. člena ZPre-1, in navedb tožeče stranke o kršitvi pravice delničarjev do obveščenosti v zvezi s sprejemom sklepa o mirovanju glasovalnih pravic. Ker je zaradi zmotne uporabe materialnega prava dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno, je pritožbeno sodišče pritožbi tožene stranke ugodilo, sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijani II. točki izreka razveljavilo in v tem obsegu vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje (prvi odstavek 355. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP). V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje presoditi še druge razloge, s katerimi je tožeča stranka utemeljevala izpodbojnost sklepa skupščine o mirovanju glasovalnih pravic. Pri tem gre za vprašanja, ki so samostojne in sklenjene pravne celote. Pritožbeno sodišče je ocenilo, da ne more samo dopolniti postopka oziroma odpraviti omenjene pomanjkljivosti, ker bi se tako o bistvenih vprašanjih utemeljenosti zahtevka prvič izreklo šele pritožbeno sodišče, s tem pa bi stranke prikrajšalo za pravico do dvostopenjskega sojenja.

14. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP.

1 B. Bratina, Veliki komentar zakona o gospodarskih družbah, 2. knjiga, GV Založba, Ljubljana 2007, str. 470. 2 B. Bratina, D. Jovanovič, M. Bratina, Odgovornost predsednika skupščine v delniški družbi, Pravna praksa, 2015, št. 5, str. 6. 3 Publikacija ATVP z naslovom Pojasnila in praktični vidiki ZPre-1 (april 2013, posodobljeno maj 2021), dostopno na spletni strani ATVP, str. 34, 35, 165; B. Bratina, D. Jovanovič, M. Bratina, Odgovornost predsednika skupščine v delniški družbi, Pravna praksa, 2015, št. 5, str. 7. 4 S. Prelič, Posamezna pravna vprašanja glede izvajanja glasovalne pravice na skupščini delniške družbe, Podjetje in delo 1/2000, str. 99.