Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali nedenarna terjatev, katere predmet je sklenitev določene pogodbe preneha, če upnik zavrne izvensodno ponudbo dolžnika za njeno sklenitev.

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali nedenarna terjatev, katere predmet je sklenitev določene pogodbe preneha, če upnik zavrne izvensodno ponudbo dolžnika za njeno sklenitev.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da se zavrne zahtevek, da je toženka stranka dolžna s tožnico skleniti najemno pogodbo za dvosobno stanovanje v visokem pritličju stanovanjske stavbe na naslovu ..., za nedoločen čas in za neprofitno najemnino 80,82 EUR oziroma podredno v višini, ki jo določi sodišče. 2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnice zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Tožnica je zoper sodbo sodišča druge stopnje vložila predlog za dopustitev revizije. Predlaga dopustitev revizije glede vprašanja: ali nedenarna terjatev, katere predmet je sklenitev določene pogodbe preneha, če upnik zavrne izvensodno ponudbo dolžnika za njeno sklenitev. Poudarja, da med strankama ni sporno, da je toženka tožnici v letu 2006 ponudila sklenitev najemne pogodbe, ki pa je tožnica ni hotela podpisati zaradi takratnih različnih stališč strank o tem, kakšna je pravilna višina neprofitne najemnine. Po določbi prvega odstavka 325. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (300. člena Obligacijskega zakonika) je kot pravna posledica dejstva, da je upnik zavrnil ponujeno izpolnitev oziroma da jo preprečil določen nastop upniške zamude. Kot posledica upnikove zamude pa ni predpisano prenehanje upnikove terjatve oziroma dolžnikove obveznosti, temveč druge pravne posledice; za nedenarne terjatve pridejo v poštev upnikova odškodninska odgovornost in stroškovne posledice. Tudi po ustaljeni sodni praksi (II Ips 480/94, II Ips 705/2006 in II Ips 118/2011) in pravni teoriji terjatev zaradi upniške zamude ne preneha in kljub njenemu nastopu ostane neizpolnjena. Pri tem je nepomembno zaradi kakšnih razlogov je upnikova zamuda nastala. Upniška zamuda in njene posledice trajajo le toliko časa, kolikor upnik dejansko preprečuje izpolnitev, jo zavrača oziroma pri njej ne sodeluje, skladno z ustaljeno sodno prakso pa preneha, če in ko upnik dolžnika naknadno pozove na izpolnitev (odločba Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 1978/94 v zvezi z odločbo Vrhovnega sodišča II Ips 443/95, enako tudi stališče Vrhovnega sodišča SRS z dne 10. 6. 1987, GV 37/87, str. 52). Izpostavljeno vprašanje je pomembno ne le zaradi od ustaljene sodne prakse Vrhovnega sodišča in uveljavljenih stališč pravne teorije, ampak tudi sicer za pravno varnost v pravnem prometu in udeležence razmerij, v katerih je po zakonu ali predpogodbi predmet obveznosti v sklenitvi določene pogodbe. Predlaga tudi dopustitev revizije glede vprašanja: ali se mora sodišče v obrazložitvi meritorne odločbe argumentirano opredeliti do stališč stranke, ki bi lahko bila odločilna. Navaja, da je tožnica omenjeno pravno stališče izpostavljala že v postopku pred sodiščem prve stopnje, vendar se to sodišče do tega ni opredelilo niti z besedo. Zato je tožnica pri svojem naziranju vztrajala tudi v pritožbi in uveljavljala, da je bilo tudi zato zmotno uporabljeno materialno pravo. Tudi drugostopenjsko sodišče na ta očitek ni odgovorilo niti z besedo, ni pojasnilo nobenega svojega nasprotujočega ali pritrdilnega stališča, ravno tako ni navedlo nobenih argumentov za to, da je njeno naziranje nepravilno. Takšna pomanjkljiva obrazložitev sodnih odločb je v nasprotju z 22. členom Ustave in 6. členom Evropske konvencije o človekovih pravicah ter odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča, Ustavnega sodišča in Evropskega sodišča za človekove pravice.

4. Predlog je delno utemeljen.

5. Vrhovno sodišče je ocenilo, da so glede pravnega vprašanja, opredeljenega v izreku tega sklepa, pogoji za dopustitev revizije izpolnjeni (prvi odstavek 367. a člena Zakona pravdnem postopku), zato je revizijo v tem obsegu dopustilo.