Jedro

Ker pri tožniku razporeditev ni bila opravljena v okviru iste plačne skupine (iz skupine J je bil razporejen v skupino C), tožena stranka pravilno ni upoštevala napredovanj v plačnih razredih, ki jih je tožnik dosegel pred razporeditvijo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Tožeča stranka sama krije svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek tožnika, da se odločba tožene stranke št. ... z dne 16. 9. 2009 spremeni tako, da se tožnika razporedi v plačilni razred 31, ter da mu je tožena stranka dolžna za čas od 10. 4. 2009 dalje izplačati razliko v plači med dejansko izplačano plačo in plačo, ki bi jo tožnik prejemal z upoštevanjem plačilnega razreda 31, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi za čas zapadlosti plačila posamezne plače do plačila (I. točka izreka). Odločilo je, da tožnik sam krije svoje stroške postopka, toženi stranki pa je dolžan povrniti stroške v višini 282,50 EUR v roku 8 dni od prejema sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od izteka tega roka dalje do plačila (II. točka izreka).

Zoper sodbo se pritožuje tožnik iz razlogov po 1., 2. in 3. točki 338. člena ZPP. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno obravnavanje. S sodbo sodišča prve stopnje se ne strinja. Tožnik je pogodbo z dne 18. 2. 2002 sklenil za dolžnost podčastnika za določen čas desetih let . V pogodbi o zaposlitvi ni nobene določbe, da bi moral pridobiti do 14. 1. 2009 ustrezno višjo izobrazbo. Sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo materialno pravo, ko je štelo, da tožnik v času izdaje sporne odločbe ni izpolnjeval pogoja ustrezne izobrazbe. 26. člen ZObr-D je v tem primeru izrecno določal, da ob teh pogojih vojaška oseba obdrži razporeditev na formacijsko dolžnost ali delovno mesto in naziv. Sodišče prve stopnje je obrazložilo, da ohranitev napredovanj po 1. odstavku 20. člena ZSPJS ni možna. Razporejanje na drugo ali nižje vrednoteno delovno mesto oziroma na drugo formacijsko dolžnost dopušča le kot začasno razporeditev, ob tem pa zagotavlja pod določenimi pogoji tudi ohranitev (ali pridobitev ) ugodnejših pravic (98. člen ZObr). Razporeditev tožnika z napadeno odločbo na nižje vrednoteno delovno mesto, čeprav je bilo tožnikovo delovno mesto s 1. 8. 2008 prevedeno v nov plačni sistem z ustreznim sklepom, je nepravilna in posega v njegove pravice. Pred razporeditvijo tožena stranka ni preverila vseh okoliščin primera, ali je bilo tožniku omogočeno, da si pridobi ustrezno strokovno izobrazbo, same delovne izkušnje in opravljanje dela. Tožniku plačilni razred z odločbo z dne 21. 4. 2009 ni bil pravilno določen, tožniku bi morala tožena stranka priznati vsa dosežena napredovanja v smislu 20. člena ZSPJS. Meni, da so individualni akti, ki so izdani na podlagi formacij Slovenske vojske, ki niso izdani v skladu s predpisi in se tudi ne objavijo kot splošni akti, nični. Sklicuje se na judikat Vrhovnega sodišča RS opr. št. VIII Ips 70/2002. Navaja, da je bilo v sodbi Vrhovnega sodišča RS opr. št. VIII Ips 172/2001 zavzeto stališče, da morajo po določbi 1. odstavka 154. člena Ustave RS biti predpisi objavljeni, preden začno veljati. Tožnik s strani tožene stranke ni bil nikoli obveščen, da mora do 14. 1. 2009 zaključiti šolanje v srednješolskem programu. Priglaša pritožbene stroške.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki jih uveljavlja pritožba, pri tem pa je v skladu z določbo 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. list RS št. 26/99 in naslednji) po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje ter 12. in 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, ter na pravilno uporabo materialnega prava. Pri navedenem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo bistvenih kršitev določb postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, ter da je na pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje tudi pravilno uporabilo materialno pravo.

Pritožbeno sodišče se strinja z dejanskimi in pravnimi zaključki sodišča prve stopnje, glede na podane pritožbene ugovore pa še dodaja: V tem individualnem delovnem sporu tožnik zahteva spremembo odločbe tožene stranke z dne 16. 9. 2009 tako, da se ga razporedi v 31. plačilni razred ter da mu je tožena stranka dolžna za čas od 10. 4. 2009 izplačati razliko v plači med dejansko izplačano plačo in plačo, ki bi jo prejemal z upoštevanjem 31. plačilnega razreda.

Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenega dokaznega postopka tožbeni zahtevek v celoti zavrnilo. Ugotovilo je, da razporeditev tožnika ni bila opravljena v okviru iste plačne podskupine in da ne gre za razporeditev na isto oziroma sorodno delovno mesto oziroma formacijsko dolžnost, zato ohranitev napredovanj po prvem odstavku 20. člena Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS, Ur. list RS št. 56/2002 in naslednji) ni možna.

Tožnik je imel sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za dolžnost podčastnika za določen čas 10 let od 1. 3. 2002 dalje in dejansko le I. stopnjo strokovne izobrazbe (končano osnovno šolo). Z aktom o razporeditvi z dne 3. 4. 2009 je bil tožnik razporejen na formacijsko dolžnost pomožni delavec II. Z odločbo tožene stranke z dne 21. 4. 2009, potrjeno z odločbo z dne 16. 9. 2009, pa je bil razporejen v 7. plačni razred. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o obrambi (ZObr-D, Ur. list RS št. 40/2004) je v tretjem odstavku 26. člena določil, da se šteje, da izpolnjujejo pogoje glede zahtevane strokovne izobrazbe za vojake oziroma podčastnike pripadniki stalne sestave, ki imajo IV. stopnjo izobrazbe, ki so bili ob uveljavitvi te zakonske novele razporejeni na formacijske dolžnosti vojakov oziroma podčastnikov z zahtevano V. stopnjo izobrazbe. Vojaške osebe na teh dolžnostih obdržijo razporeditev na formacijsko dolžnost ali delovno mesto in naziv. V petem odstavku 26. člena Zobr-D je predvideno, da osebe, ki ne izpolnjujejo pogojev iz tretjega odstavka in so ob uveljavitvi tega zakona vpisani v ustrezni izobraževalni program za pridobitev manjkajoče izobrazbe oziroma se vpišejo v tak program v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona, obdržijo razporeditev na formacijsko dolžnost oziroma delovno mesto in naziv s pogojem, da pridobijo ustrezno stopnjo izobrazbe do izteka roka, določenega v pogodbi o izobraževanju oziroma dokler redno opravljajo obveznosti, določene v izobraževalnem programu, vendar najkasneje do 14. januarja 2009. V šestem odstavku navedenega člena pa je določeno, da se delavca, ki je vpisan v ustrezen izobraževalni program za pridobitev manjkajoče stopnje izobrazbe, pa ne pridobi ustrezne stopnje izobrazbe do izteka rokov iz prejšnjega odstavka, najkasneje v 90 dneh po izteku roka razporedi na formacijsko dolžnost oziroma delovno mesto, za katero izpolnjuje pogoje glede stopnje in smeri izobrazbe, ne glede na njegov čin ali naziv. Tožnik v roku, to je do 14. 9. 2009, ni pridobil manjkajoče izobrazbe, zato je tožena stranka dne 3. 4. 2009 izdala ukaz o razrešitvi z dolžnosti ter akt o razporeditvi na formacijsko dolžnost pomožni delavec II. Z odločbo z dne 21. 4. 2009 ga je razporedila v 7. plačni razred. Tožena stranka je ugovor tožnika zavrnila kot neutemeljen.

Pritožba neutemeljeno uveljavlja, da v pogodbi o zaposlitvi ni določbe, da bi tožnik moral do 14. 1. 2009 pridobiti ustrezno izobrazbo. Pridobitev ustrezne izobrazbe do navedenega roka je bila določena v 26. členu ZObr. Po določbi petega odstavka 88. člena ZObr je ustrezna stopnja izobrazbe za vojaka praviloma končana srednja poklicna šola, za podčastnika srednja ali višja šola in za častnika najmanj visoka strokovna šola. Ob upoštevanju dejstva, da tožnik nima ustrezne izobrazbe, ni mogoče šteti, da zanj velja določba 26. člena ZObr-D, da so pogoj ustrezne izobrazbe za dolžnost podčastnika izpolnjevali tudi tisti poklicni pripadniki stalne sestave, ki so bili razporejeni na formacijsko dolžnost podčastnikov. Zaradi neizpolnjevanja pogojev ustrezne izobrazbe je bila tudi po oceni pritožbenega sodišča razporeditev tožnika na nižje vrednoteno delovno mesto pravilna. Ohranitev plačnih razredov napredovanja je možna pri istem ali drugem delodajalcu v isti plačni podskupini ali na istovrstnih oziroma sorodnih delovnih mestih v različnih plačnih podskupinah. Tožniku je bil z novo razporeditvijo na dolžnost pomožnega delavca II določen 7. plačni razred v plačni skupini J (plačna podskupina J3), pred to razporeditvijo pa je tožnik spadal v plačno skupino C (plačno podskupino C4). Ker razporeditev ni bila opravljena v okviru iste plačne podskupine , tožniku glede na določbo 20. člena ZSPJS pravilno niso bila upoštevana napredovanja v plačnih razredih, ki jih je dosegel na prejšnjih formacijskih dolžnostih. V konkretnem primeru predmet spora tudi ni razporeditev tožnika, temveč presoja odločbe tožene stranke z dne 21. 4. 2009 o določitvi plače. Pritožbeno sodišče ni moglo upoštevati v pritožbi prvič zatrjevanih dejstev, da izdani individualni akti na osnovi formacij Slovenske vojske kot splošnih aktov delodajalca niso izdani v skladu s predpisi in se tudi ne objavijo tako, kot se splošni akti delodajalca morajo, da postanejo veljavni. Tožnik takšnih navedb v postopku na prvi stopnji ni podal, v pritožbi pa tudi ni zatrjeval, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti v prvostopenjskem postopku, zato gre za nedopustne pritožbene novote, ki jih pritožbeno sodišče ne more presojati (337. člena ZPP v zvezi s 286. členom ZPP).

Glede na navedeno in v skladu z določbo 353. člena ZPP je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.

Pritožbeno sodišče je odločilo, da tožnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka, ker s pritožbo ni uspel (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).