Jedro

V obravnavanem primeru je bil torej ugovor krajevne (ne)pristojnosti s strani obdolženčevega zagovornika podan pred začetkom glavne obravnave, sodišče prve stopnje pa je z izpodbijanim sklepom ugovor krajevne pristojnosti zavrnilo. Iz tega razloga je bila izdaja izpodbijanega sklepa povsem nepotrebna, kajti izdaja tega sklepa je obligatorna le v primeru, če bi se sodišče izreklo za nepristojno. Ker pa je ugovor krajevne pristojnosti zavrnilo, pa je bila izdaja izpodbijanega sklepa nepotrebna, kajti svoje stališče glede ugovora krajevne pristojnosti, kot ga je podal obdolženčev zagovornik je sodišče dolžno obrazložiti v odločbi, s katero odloči o utemeljenosti vloženega obtoženega akta.

Izrek

Izpodbijani sklep se razveljavi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugovor krajevne pristojnosti za sojenje v predmetni kazenski zadevi zavrnilo.

2. Taki odločitvi nasprotuje obdolženec s pravočasno vloženo pritožbo po svojem zagovorniku z uveljavljanjem pritožbenih razlogov po 1., 2. in 3. točki prvega odstavka člena 370 Zakona o kazenskem postopku (ZKP) in predlaga, da se pritožbi ugodi tako, da se izpodbijani sklep razveljavi in Okrajno sodišče v Žalcu opredeli kot krajevno nepristojno za sojenje v predmetni kazenski zadevi, zadevo pa preda v obravnavanje Okrajnemu sodišču v Šmarju pri Jelšah kot krajevno (in stvarno) pristojnemu.

3. Izpodbijani sklep se razveljavi po uradni dolžnosti.

4. Iz izpodbijanega sklepa izhaja ugotovitev, da je obdolženčev zagovornik na naroku 15. 12. 2022 podal ugovor krajevne (ne)pristojnosti, v katerem je vztrajal, da je za obravnavo te kazenske zadeve krajevno pristojno Okrajno sodišče v Šmarju pri Jelšah, kljub odredbi predsednice Okrožnega sodišča v Celju opr. št. Su 60/2022, ker je navedena odredba sporna v smislu zakonitosti, saj sklicevanje te odredbe na določbo člena 17 Zakona o sodiščih (ZS) in določbo člena 158 Sodnega reda (SR) ne more prestati resne vsebinske presoje, kajti po določbah ZKP je prenos pristojnosti možen zgolj do formalne veljavnosti obtožnega akta.

Iz nadaljnjih ugotovitev sodišča prve stopnje sicer izhaja, da je Okrajno sodišče v Šmarju pri Jelšah praviloma in primarno krajevno pristojno za obravnavo v navedeni kazenski zadevi, saj je bilo kaznivo dejanje storjeno na območju tega sodišča. Vendar pa iz nadaljnjih ugotovitev prvostopnega sodišča izhaja, da je bil prenos krajevne pristojnosti odrejen z odredbo predsednice Okrožnega sodišča v Celju opr. št. Su 60/2022 z dne 12. 9. 2022, s to odredbo pa je med drugim tudi obravnavana kazenska zadeva bila prenesena za obravnavo na Okrajno sodišče v Žalcu, kar nenazadnje izhaja tudi iz Letnega razporeda predsednice Okrožnega sodišča v Celju (Spremembe letnega razporeda dela z dne 26. 8. 2022). Glede na take ugotovitve je sodišče prve stopnje ugovor krajevne pristojnosti, ki ga je podal obdolženčev zagovornik, zavrnilo.

5. Iz določbe drugega odstavka člena 436 ZKP sicer izhaja, da v primeru, ko je razpisana glavna obravnava v skrajšanem postopku, se sodišče po uradni dolžnosti več ne more izreči za krajevno nepristojno. Postopek sodnika o preizkusu obtožnega akta v skrajšanem postopku je torej drugačen, če spozna, da je sodišče krajevno nepristojno, kot pa v primeru stvarne nepristojnosti. Če sodnik spozna, da je za sojenje krajevno pristojno drugo sodišče, izda sklep o krajevni nepristojnosti in po pravnomočnosti sklepa odstopi obtožni predlog oziroma zasebno tožbo pristojnemu sodišču. Sodišče, ki pa mu je bila zadeva odstopljena kot krajevno pristojnemu, pa lahko sproži spor o pristojnosti, razen v primeru iz drugega odstavka člena 37 ZKP. Ugovor krajevne (ne)pristojnosti pa se sme v skrajšanem postopku podati le do začetka glavne obravnave, kar izhaja tudi iz določbe člena 441 ZKP. Upoštevajoč določbo drugega odstavka člena 436 ZKP in določbo člena 441 ZKP pa je torej predpisan trenutek, do katerega se lahko sodišče v skrajšanem postopku po uradni dolžnosti, oziroma na ugovor strank še izreče za krajevno nepristojno. Vprašanje ugovora krajevne pristojnosti pa je v skrajšanem postopku torej drugače urejeno kot v rednem postopku (določba tretjega odstavka člena 36 ZKP), ker obtožni predlog in zasebna tožba v nasprotju z obtožnico ne postanega formalno pravnomočna. Če je tak ugovor krajevne (ne)pristojnosti podan pred začetkom glavne obravnave, se poseben sklep izda samo v primeru, _če se sodišče izreče za nepristojno_. Če pa se ugovor poda po začetku glavne obravnave, pa se o njem ne odloči s posebnim sklepom, zoper katerega bi imela stranka sicer pravico do pritožbe1. 6. V obravnavanem primeru je bil torej ugovor krajevne (ne)pristojnosti s strani obdolženčevega zagovornika podan pred začetkom glavne obravnave, sodišče prve stopnje pa je z izpodbijanim sklepom ugovor krajevne pristojnosti zavrnilo. Iz tega razloga je bila izdaja izpodbijanega sklepa povsem nepotrebna, kajti izdaja tega sklepa je obligatorna le v primeru, če bi se sodišče izreklo za nepristojno. Ker pa je ugovor krajevne pristojnosti zavrnilo, pa je bila izdaja izpodbijanega sklepa nepotrebna, kajti svoje stališče glede ugovora krajevne pristojnosti, kot ga je podal obdolženčev zagovornik je sodišče dolžno obrazložiti v odločbi, s katero odloči o utemeljenosti vloženega obtoženega akta. Ker pa je sodišče prve stopnje o zavrnitvi ugovora krajevne pristojnosti, ki ga je podal obdolženčev zagovornik odločilo s posebnim sklepom, je na ta način ravnalo v nasprotju z določbo člena 441 ZKP, zato je pritožbeno sodišče na podlagi zakonskega pooblastila iz določbe tretjega odstavka člena 402 ZKP izpodbijani sklep razveljavilo brez, da bi se spuščalo v presojo utemeljenosti zagovornikovih pritožbenih navedb.

7. Razloge za zavrnitev ugovora krajevne (ne)pristojnosti pa bo moralo sodišče prve stopnje znova pojasniti v odločbi, s katero bo odločilo o (ne)utemeljenosti obtoženega akta.

1 Glej Zakon o kazenskem postopku s komentarjem (mag. Štefan Horvat) – GV Založba, Ljubljana 2004, stran 948.