Jedro

V konkretnem primeru, ko se nasprotni udeleženec premešča iz zavoda odprtega tipa v prezaseden varstveni oddelek socialno varstvenega zavoda pa se kot možnost takojšnji premestitvi ponuja namestitev z odlogom za čas do sprostitve zmožnosti istega zavoda (pritožnika) za namestitev, s katero ne bodo kršene ustavne pravice nasprotnega udeleženca in ostalih uporabnikov, med tem časom pa bi ostal v sedanjem centru, v primeru hospitalizacije (te so po podatkih spisa pogoste) pa v bolnici. Omenjena možnost pride v poštev le, če je pričakovani čas namestitve primerno kratek (o čemer ni konkretnejših ugotovitev) in če bi se po tehtanju med ustavo nedopustno namestitvijo v prezaseden zavod in začasno opustitvijo varstva dobrin iz prvega odstavka 39. člena ZDZdr to izkazalo za sprejemljivo.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sklenilo, da se nasprotni udeleženec, rojen 9.1.1992, s stalnim prebivališčem L. in začasnim prebivališčem C., sprejme v varovani oddelek Socialno varstvenega zavoda AA, za dobo enega leta, ki se šteje od dneva sprejema dalje.

2. Zoper predmetni sklep je pravočasno pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov vložil zgoraj navedeni zavod (udeleženec oziroma pritožnik) s predlogom, da se pritožbi ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje ″in določi drug socialno varstveni zavod″. V pritožbi navaja, da sodišče prve stopnje ni upoštevalo števila prezasedenosti posameznega zavoda. 7.10.2019 je sodišče obvestil, da je zasedenost kapacitet na varovanem oddelku presežena (104,16 % oziroma je nameščenih 25 stanovalcev od 24 verificiranih mest), prejeli pa so še en sklep sodišča in bo zasedenost 108,33 %. Ne drži, da naj bi bil udeleženec najmanj prezaseden. Dom ima kapaciteto za 8 oseb, nameščenih pa je 9 oseb. Stanje pri udeležencu se dnevno spreminja in je bilo na dan 4.12.2019 nameščenih 27 stanovalcev (112,50 %). Pošiljanje ljudi v prepolni varovani oddelek, kjer so jim kršene osnovne človekove pravice, je nedopustno. Pritožnik ob danih pogojih ne more zagotavljati varnosti, izrecno predpisane s pravilnikom, in nadzora ter odgovornosti. Sodišče prve stopnje je upoštevalo, da Dom in Dom1 nimata prostega prostora za izvajanje posebnih varovalnih ukrepov. Vsi socialno varstveni zavodi z verificiranimi oddelki morajo izpolnjevati enake pogoje in imajo enake pogoje za sprejem oseb na varovani oddelek. Udeleženec se zato ne more strinjati s trditvijo, da Dom1 nima usposobljenega osebja in posebnih varovalnih ukrepov ne izvaja. Dom sporoča, da 1 oseba biva v sobi za izvajanje posebnih varovalnih ukrepov in ni mogoče v sobe nameščati dodatnih postelj. Dodatnih postelj tudi pri udeležencu ni mogoče nameščati, medtem ko omenjena soba ni namenjena bivanju stanovalcev. Udeleženec nima posebnega statusa med omenjenimi zavodi. Znašel se je v neenakopravnem položaju in sodišče prve stopnje ne upošteva predpisane zakonodaje, ampak se opira na izjave posameznih zavodov, ki so precej vprašljive. Argument, da ima največ kapacitet in da bo zato za nadzor in vodenje najbolje poskrbljeno pri udeležencu, je napačen. Velja ravno obratno. Udeleženec ima največ mest na varovanih oddelkih med tovrstnimi zavodi v Republiki Sloveniji, zato prihaja do številnih agresij med stanovalci, ki imajo kompleksne težave, in policija je skoraj vsak teden obveščena o incidentu pri pritožniku. Tveganje je še večje, saj pritožnik razpolaga z minimalnim kadrom za delo na varovanih oddelkih. Primerna bi bila nastanitev v varovanem oddelku drugega socialno varstvenega zavoda, ki ima manjše kapacitete, in ne pri udeležencu, ki ima kapaciteto 24 oseb. Slednji ima 4 bivalne enote, ki so popolnoma zasedene in ne sme sprejeti več oseb, kot je predpisano (največ 12 oseb na bivalno enoto). V preteklem letu je namestitev na varovanem oddelku začasno potrebovalo kar 111 stanovalcev udeleženca. V varovanem oddelku je nameščenih skoraj trikrat več oseb, kot jih je dolžan sprejeti vsak posebni socialno varstveni zavod (nameščenih je 12 oseb, najmanj pa jih je dolžan sprejeti 5). Od 1.1.2019 je bilo na varovani oddelek nameščenih že 51 stanovalcev zavoda, prejeli pa so še 18 sklepov sodišča za takšno namestitev in jih 16 že realizirali. V primeru nastanitve bo nasprotni udeleženec nameščen v dnevni prostor varovanega oddelka pod video nadzor, kar bo onemogočalo izvajanje aktivnosti za druge uporabnike. Hkrati ne bo imel zagotovljenih osnovnih pogojev za bivanje, saj izven sob ni zagotovljenih sanitarij ali zasebnih prostorov, s čimer bodo njemu in ostalim kršene človekove pravice.

3. Nasprotni udeleženec je preko pooblaščenke na pritožbo odgovoril in predlagal, da naj se neutemeljena pritožba zavrne. Med drugim je izpostavil, da je sodišče prve stopnje opravilo presojo morebitne kršitve človekovih pravic zaradi prezasedenosti udeleženca. Dom ima 112,50 % prezasedenost, medtem ko pritožnik navaja v času pritožbe, kar ni pravno upoštevno, enako prezasedenost. 4. Pritožbeno sodišče je s sklepom II Cp 504/2019 z dne 13.12.2019 pritožbo prvotno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep, vendar je Vrhovno sodišče Republike Slovenije (VS RS) na podlagi dopuščene revizije Socialno varstvenega zavoda AA s sklepom II Ips 11/2020 z dne 2.3.2020 reviziji ugodilo in sklep pritožbenega sodišča razveljavilo ter zadevo vrnilo pritožbenemu sodišču v nov postopek.

5. Pritožba je utemeljena.

6. V skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP, 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1) in 30. členom ZDZdr pritožbeno sodišče preizkusi sklep sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, po uradni dolžnosti pa pri tem pazi na v tej zakonski določbi navedene bistvene kršitve določb pravdnega postopka in na pravilno uporabo materialnega prava.

7. Sodišče prve stopnje je pravilno poudarilo, da morajo biti za sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve (75. člen ZDZdr) izpolnjeni vsi pogoji iz 74. člena ZDZdr, pri čemer je pri odločitvi o sprejemu sodišče tisto, ki mora presoditi in utemeljitvi (obrazložiti) izpolnjenost vseh predpisanih pogojev. Predmetni sklep je bil izdan v ponovljenem odločanju, pri čemer je sodišče prve stopnje v novem odločanju sprejelo enako odločitev in tudi pritožnik je isti. Pritožnik je že z (uspešno) pritožbo v prvem odločanju izpodbijal le presojo izpolnjevanja pogojev za sprejem v varovani oddelek po šesti alineji prvega odstavka 74. člena ZDZdr in tudi s predmetno (obravnavano) pritožbo želi zaradi lastne prezasedenosti doseči le, da se nasprotni udeleženec ne namesti pri njem, temveč naj se sprejme v drug socialno varstveni zavod. Povedano drugače, pritožnik ne izpodbija ugotovljenih dejstev, ki se nanašajo na preostale omenjene pogoje iz 75. oziroma 74. člena ZDZdr in ki jih, ker so razvidna že iz sklepa sodišča prve stopnje, pritožbeno sodišče na tem mestu ne bo ponavljalo. V tej zvezi pritožbeno sodišče soglaša z obširnimi razlogi sodišča prve stopnje, da so podani (preostali) pogoji za sprejem nasprotnega udeleženca v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve in torej v tem okviru zmotna uporaba materialnega prava ni podana. Pritožbeno sodišče soglaša tudi z zaključkom sodišča prve stopnje, ki tudi ni pritožbeno sporen, da so okoliščine pri nasprotnem udeležencu takšne, da nujno potrebuje sprejem v verificiran varovani oddelek (specialnega) socialno varstvenega zavoda. Enako velja za odločitev o dobi namestitve.

8. Sodišče prve stopnje se je zato upoštevaje povedano pravilno osredotočilo na namestitev nasprotnega udeleženca v enega izmed socialno varstvenih zavodov z varovanimi oddelki za osebe s težavami v duševnem zdravju in za osebe z več motnjami. Gre za pritožnika, Dom1, Socialnovarstveni zavod BB (Dom BB) in Dom. Od omenjenih zavodov (in še od dveh zavodov, ki ne izpolnjujeta pogojev, saj nimata varovanega oddelka) je tudi v ponovljenem odločanju pridobilo mnenja po 79. členu ZDZdr in nato skladno z napotilom pritožbenega sodišča odpravilo nasprotje med izrekom sklepa in njegovimi razlogi ter opravilo presojo po omenjeni šesti alineji prvega odstavka 74. člena ZDZdr, pri kateri se je sklicevalo na novejšo sodno prakso (sklep VS RS II Ips 51/2019 z dne 25.4.2019) in odločbi Ustavnega sodišča Republike Slovenije (odločba U-I-477/18, Up-93/18 z dne 23.5.2019). Opravilo je presojo, ki v primeru prezasedenosti zavoda terja v zvezi z odločanjem o namestitvi tudi presojo, če bodo z namestitvijo nasprotnega udeleženca v prezaseden zavod le-temu in ostalim že nameščenim osebam kršene temeljne človekove pravice, varovane z Ustavo Republike Slovenije (URS). Ker so bila vsa mnenja omenjenih zavodov o namestitvi ponovno negativna in so vsi sporočali, da so prezasedeni, se je sodišče prve stopnje odločilo o namestitvi pri pritožniku, ker je zaključilo, da je le-ta najprimernejši. Sodišče prve stopnje je torej odpravilo v prvem odločanju storjeno absolutno bistveno kršitev določb postopka. Pritožba, ki je vložena iz vseh razlogov, kršitve postopkovnih pravil ne uveljavlja, medtem ko pritožbeno sodišče tistih postopkovnih kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, ni našlo.

9. Neutemeljena je pritožbena navedba, da sodišče prve stopnje ni upoštevalo števila prezasedenosti posameznega zavoda oziroma podatkov o prezasedenosti, ki jih je pritožnik sporočil 7.10.2019 (104,16 % in pričakovana 108,33 % prezasedenost). Pritožnik tudi zmotno navaja, da naj ne bi držalo, da je najmanj prezaseden, pri čemer se sklicuje na nova in kot bo pojasnjeno v nadaljevanju najmanj dvomljiva dejstva, in sicer da je pri njem na dan 4.12.2019 nameščenih 27 stanovalcev oziroma 112,50 %. Dom BB je sporočil podatke o 150 % prezasedenosti in o pričakovani 158 % prezasedenosti. Dom so navajali o 112,5 % prezasedenosti in tudi Dom 1 je sporočilo, da so trenutno prezasedeni, da imajo oddelek za 12 oseb in da morajo še realizirati veljaven sklep. Povedano drugače, pritožnik je glede na navedeno bistveno manj prezaseden kot Dom BB in kot Dom, medtem ko je njegova prezasedenost dokaj primerljiva z Dom 1. Pritožnik tudi v pritožbi računa procente prezasedenosti in na večih mestih omenja, da ima 24 verificiranih mest, medtem ko iz javno dostopnih podatkov na spletni strani Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter nenazadnje tudi iz druge pritožbene navedbe (da ima 4 bivalne enote in da je v bivalni enoti lahko največ 12 oseb) izhaja, da ima verificiranih mest 48. Zaradi navedenega ni mogoče slediti njegovi pritožbeni navedbi, da ima 24 verificiranih mest in da ima 4.12.2019 nameščenih 27 stanovalcev oziroma 112,50 %. Edina oporna točka so torej navedbe o njegovi prezasedenosti, ki jih je podal pred sodiščem prve stopnje.

10. Pritožbeno sodišče soglaša s pritožbenim zavzemanjem, da morajo vsi omenjeni zavodi z verificiranimi varovanimi oddelki imeti enake pogoje in da bi zato sodišče prve stopnje moralo bolj kritično oceniti navedbe Dom in Dom 1, da nimajo prostega prostora za izvajanje posebnih varovalnih ukrepov, ter Dom 1, da nima usposobljenega osebja in posebnih varovalnih ukrepov ne izvaja, toda odločitve sodišča prve stopnje samo iz tega razloga ne izpodbije, saj je bil pritožnik v času odločanja eden od najmanj prezasedenih zavodov. Vendar pa se pritožba utemeljeno zavzema za zaključek, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, ko je nasprotnega udeleženca namestilo v prezaseden zavod. Iz zgoraj izpostavljene odločbe VS RS namreč izhaja, da je vsakršna namestitev v socialno varstveni zavod, ki zaradi prezasedenosti nameščeni osebi ne more nuditi ustrezne strokovne pomoči, varnostnih in ustreznih bivalnih pogojev, nesprejemljiva z vidika posega v ustavne pravice nameščenega (glej npr. sklep VS RS II Ips 71/2019 z dne 27.6.2019) in nesprejemljiva tudi z vidika posega v ustavne pravice drugih uporabnikov varovanega oddelka istega zavoda (glej npr. sklep II Ips 51/2019 z dne 25.4.2019). VS RS je poudarilo, da je navedeno podano tudi v konkretnem primeru, saj bi to doletelo nasprotnega udeleženca, ki bi bil v primeru sprejema pri pritožniku nameščen v dnevni večnamenski prostor pod video nadzorom in brez sanitarij. Ob odločanju o reviziji je VS RS na dopuščeno vprašanje odgovorilo negativno, in sicer, da se pritožbeno sodišče pri prvotni potrditvi izpodbijanega sklepa ne bi smelo opreti na (nedopustno) razlikovalno okoliščino med prezasedenimi varovanimi oddelki socialno varstvenih zavodov, ki je bila v tem, da bodo pri pritožniku zaradi fluktuacije krajši čas kršene temeljne človekove pravice nasprotnega udeleženca in drugih (že nameščenih) uporabnikov. Povedano drugače, s sklicevanjem na fluktuacijo in prvotno potrditvijo izpodbijanega sklepa, pritožbeno sodišče ni zagotovilo omenjenega varstva nasprotnemu udeležencu in izbranemu zavodu ter tam nameščenim tretjim osebam. Iz omenjene odločbe VS RS tako smiselno izhaja, da je konkretna namestitev v danih okoliščinah in v prezaseden zavod nedopustna, zato je VS RS izpodbijani sklep pritožbenega sodišča razveljavilo ter zadevo zaradi dopolnitve dejanskih ugotovitev in izčrpanja pritožbe vrnilo v nov postopek. VS RS je v napotkih za nadaljnje delo med drugim omenilo možne alternative, ko je namestitev v prezaseden zavod ustavno nedopustna. Prva se nanaša na namestitev v varovane oddelke drugih zavodov – predvsem domov za starejše. Druga se nanaša na možnost namestitve oziroma zadržanja v psihiatrični bolnišnici, ki pa pride v poštev, ko premestitev v prezaseden zavod predlaga sama psihiatrična bolnišnica, v kateri se oseba, ki potrebuje namestitev, nahaja. V konkretnem primeru, ko se nasprotni udeleženec premešča iz zavoda odprtega tipa v prezaseden varstveni oddelek socialno varstvenega zavoda pa se kot možnost takojšnji premestitvi ponuja namestitev z odlogom za čas do sprostitve zmožnosti istega zavoda (pritožnika) za namestitev, s katero ne bodo kršene ustavne pravice nasprotnega udeleženca in ostalih uporabnikov, med tem časom pa bi ostal v sedanjem centru, v primeru hospitalizacije (te so po podatkih spisa pogoste) pa v bolnici. Omenjena možnost pride v poštev le, če je pričakovani čas namestitve primerno kratek (o čemer ni konkretnejših ugotovitev) in če bi se po tehtanju med ustavo nedopustno namestitvijo v prezaseden zavod in začasno opustitvijo varstva dobrin iz prvega odstavka 39. člena ZDZdr1 to izkazalo za sprejemljivo.

11. Na podlagi povedanega pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje z odločitvijo o namestitvi nasprotnega udeleženca v prezaseden oddelek pri pritožniku, kar ustavno ni dopustno, zmotno uporabilo materialno pravo, to pa je rezultiralo v zmotno oziroma nepopolno ugotovljenem dejanskem stanju, ki ga pritožbeno sodišče upoštevaje konkretne okoliščine primera ne more sanirati samo, saj bi bila s tem udeležencem postopka odvzeta pravica do pritožbe oziroma bi bilo vanjo prekomerno poseženo. Zato je pritožbeno sodišče pritožnikovi pritožbi v ponovljenem odločanju ugodilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (tretji odstavek 365. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, 42. členom ZNP-1 in prvim odstavkom 30. člena ZDZdr). Pritožbeno sodišče navedene kršitve ne more odpraviti samo,2 ponovitev postopka pred sodiščem prve stopnje pa tudi ne bo povzročila hujše kršitve pravice osebe do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. Glede na značilnosti obravnavanega primera oziroma naravo zadeve ter nujnost in hitrost postopka pritožbeno sodišče ugotavlja, da glede na že izvedene dokaze pred sodiščem prve stopnje ponovitev postopka pred istim sodiščem tega ne bo bistveno zavlekla in bo sodišče prve stopnje lažje ter hitreje odpravilo zgoraj izpostavljene pomanjkljivosti. V obravnavani zadevi bo treba ugotoviti najprej, kje se nasprotni udeleženec trenutno nahaja. Že to dejstvo bo namreč glede na zgoraj izpostavljene možnosti bistveno vplivalo na samo nadaljnje obravnavanje primera. Prav tako je sodišče prve stopnje na podlagi predhodnih poizvedb oziroma mnenj posebnih socialno varstvenih zavodov, ki razpolagajo z verificiranimi varovanimi oddelki, v zadevi odločalo 26.11.2019, pritožbeno sodišče pa v ponovljenem odločanju o pritožbi odloča 6.3.2020. Gre za potek časa, ki ga v obravnavani zadevi, ko se stanje pri nasprotnem udeležencu in socialno varstvenih zavodih lahko hitro in relevantno spreminja, ni mogoče zanemariti in je torej treba upoštevati aktualno dejansko stanje. Sodišče prve stopnje bo zato moralo v ponovljenem odločanju najprej ugotoviti, kje se nasprotni udeleženec nahaja, nato pa je vsekakor nujno, da od pritožnika oziroma od posebnih socialno varstvenih zavodov, ki imajo verificirane varovane oddelke, ponovno pridobi obvestila o izpolnjevanju pogojev za sprejem nasprotnega udeleženca. Takšna ponovna obvestila bodo namreč ažurna, izražala bodo aktualno dejansko stanje in bodo šele omogočala pravilnost odločanja o obravnavanem predlogu za sprejem. Ko bo sodišče prve stopnje znova pridobivalo obvestila, naj se osredotoči še na pridobivanje podatkov v smeri, ki jo je v zgoraj omenjenem sklepu izpostavilo VS RS. Od omenjenih zavodov naj torej pridobi tudi informacije o tem, kdaj bi, če so še prezasedeni, nasprotnega udeleženca lahko sprejeli (kdaj se bodo sprostile možnosti za namestitev nasprotnega udeleženca pri posamičnem zavodu), nato pa naj pri odločanju upošteva omenjene usmeritve VS RS.

12. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, 42. členom ZNP-1 in 30. členom ZDZdr.

PRAVNI POUK: Zoper ta sklep je dovoljena pritožba. Vloži se pri sodišču prve stopnje v 3 dneh od prejema pisnega odpravka te odločbe, v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko. Obsegati mora navedbo sklepa, zoper katero se vlaga, izjavo, da se izpodbija, pritožbene razloge in podpis pritožnika. Če pritožba ni razumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala (pritožba je nepopolna, če ne vsebuje sestavin iz 1. in 4. točke 335. člena ZPP, slednji pa se glasita: 1. navedba sodbe (sklepa), zoper katero se vlaga; 4. podpis pritožnika), jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni. Ob vložitvi pritožbe mora biti plačana sodna taksa. Če ta ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je pritožba umaknjena. Če pritožbo vloži pooblaščenec, je ta lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit. Sklep se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo odločbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v novo sojenje, čeprav bi kršitve postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti ali če bi moralo samo opraviti novo sojenje.

O pritožbi bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije.

1 Ki jih ni deležen v sedanjem centru ali bolnici odprtega tipa brez omejitve gibanja (drugače bi bilo v forenzičnem oddelku psihiatrične bolnice). 2 Pritožbena obravnava ima praviloma kontrolno funkcijo. Lahko sicer nadomesti manjkajoči dokazni postopek, ne sme pa nadomestiti postopka pred sodiščem prve stopnje.