Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VDS sklep Pdp 926/2005

ECLI:SI:VDSS:2005:VDS.PDP.926.2005 Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore

predhodni postopek procesna predpostavka zavrženje tožbe obstoj delovnega razmerja bistvena kršitev določb postopka
Višje delovno in socialno sodišče
22. september 2005
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Če sodišče zavrže tožbo za ugotovitev obstoja delovnega razmerja zato, ker delavec ni predhodno uveljavljal varstva pravic pri delodajalcu (2. odstavek 83. člena ZTPDR), mora tožbo zavreči tudi glede tožbenega zahtevka za plačilo denarnih terjatev iz delovnega razmerja za isto obdobje, ne pa tožbenega zahtevka v tem delu zavrniti.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje razveljavi v 2. točki izreka, ki se glasi: "Zavrne se tožbeni zahtevek, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki v delovno knjižico vpisati podatke o delovnem razmerju - delovno dobo za čas od 15.8.2000 do 15.5.2002, v 15-ih dneh, v nasprotnem primeru bo tak vpis nadomestila ta sodba.

Tožena stranka je dolžna obračunati in plačati vse iz delovnega razmerja s tožnikom v času od 15.8.2000 do 15.5.2002 izvirajoče davke, prispevke in druge morebitne dajatve, skupaj z zamudnimi obrestmi od dneva zapadlosti do plačila, v roku 15 dni pod izvršbo."

in se tožba v tem delu zavrže. V ostalem se pritožba zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu.

Tožeča stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je izdalo zamudno sodbo in sklep, s katerima je razsodilo, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki obračunati regres za letni dopust, od bruto zneskov odvesti ustrezne dajatve in izplačati neto zneske od bruto zneskov regresa 107.712,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi na neto znesek od 1.8.2000 dalje, od bruto regresa 117.298,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi na neto znesek od 1.8.2001 dalje in od bruto regresa 125.805,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi na neto znesek od 1.8.2002 dalje, vse v 8-ih dneh pod izvršbo (1. točka izreka). Zavrnilo je tožbeni zahtevek, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki v delovno knjižico vpisati podatke o delovnem razmerju - delovno dobo za čas od 15.8.2000 do

15.5.2002, v 15-ih dneh, v nasprotnem primeru bo tak vpis nadomestila ta sodba, in da je tožena stranka dolžna obračunati in plačati vse iz delovnega razmerja s tožnikom v času od

15.8.2000 do 15.5.2002 izvirajoče davke, prispevke in druge morebitne dajatve, skupaj z zamudnimi obrestmi od dneva zapadlosti do plačila (2. točka izreka). Sklenilo je, da se zavrže tožba v delu, s katero se zahteva ugotovitev, da je med tožnikom in tožečo stranko obstajalo delovno razmerje v času od

15.8.2000 do 15.5.2002 (1. odstavek izreka sklepa) in naložilo toženi stranki, da je dolžna plačati stroške postopka v znesku

80.520,00 SIT na žiro račun sodišča in stroške sodnih taks (2. odstavek izreka sklepa).

V odprtem pritožbenem roku se zoper 2. točko izreka zamudne sodbe in zoper sklep v celoti pritožuje tožeča stranka iz pritožbenega razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava in predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano zamudno sodbo in sklep v napadenem delu spremeni tako, da tožbenemu zahtevku tožeče stranke v celoti ugodi in toženi stranki naloži, da je dolžna tožeči stranki povrniti vse njene stroške postopka, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje odločbe sodišča druge stopnje dalje do plačila oziroma podredno, da izpodbijano zamudno sodbo in sklep v napadenem delu razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Meni, da so bili v skladu z določbo 1. odstavka 28. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1 - Ur. l. RS, št. 2/2004) v zvezi s 1. odstavkom 318. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP - Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji) podani vsi pogoji za izdajo zamudne sodbe, s katero bi sodišče prve stopnje tožbenemu zahtevku tožeče stranke v celoti ugodilo. Kljub temu pa sodišče prve stopnje zahtevku ni v celoti ugodilo, temveč je tožbeni zahtevek v 2. in 3. točki zavrnilo, z napadenim sklepom pa tožbo v 1. točki zavrglo, pri tem pa iz obrazložitve napadene odločbe niti ne izhaja, iz katerih razlogov iz 318. člena ZPP sodišče ni izdalo zamudne sodbe, s katero bi tožbenemu zahtevku v celoti ugodilo. Ne strinja se s stališčem sodišča prve stopnje, da bi tožnik moral predhodno pri delodajalcu uveljavljati obstoj delovnega razmerja, saj ne gre za uveljavljanje zahtevka, do katerega bi prišlo zaradi delodajalčevega posega v delavčevo pravico. Že zaradi same narave zahtevka ga ni mogoče uveljavljati v postopku pred organom delodajalca, temveč lahko o njem odloča le sodišče. Tako je tudi stališče sodne prakse, kot to izhaja iz zadeve v opr. št. VIII Ips 123/99 Vrhovnega sodišča. Odločitev sodišča pa tudi ni pravilna iz razloga, ker tudi če bi bil predhodni postopek pri delodajalcu resnično procesna predpostavka, bi to veljalo tudi za tožbeni zahtevek tožeče stranke za vpis delovno dobe v delovno knjižico ter za plačilo davkov, prispevkov in drugih dajatev.

Zato bi sodišče moralo v tem primeru tožbo zavreči, ne pa tožbenega zahtevka zavrniti. Pritožnik priglaša pritožbene stroške.

Pritožba je delno utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo zamudno sodbo v izpodbijanem delu in sklep sodišča prve stopnje v okviru pritožbenih razlogov in pri tem pazilo na pravilno uporabo materialnega prava, kot mu to nalaga določba 2. odstavka 350. člena ZPP v zvezi z 2. odstavkom 338. člena ZPP. Pri tem pritožbeno sodišče še pojasnjuje, da je preizkušalo le sklep sodišča prve stopnje v 1. odstavku, kajti le ta del sklepa se nanaša na tožnika. Pri navedenem preizkusu je ugotovilo, da je sodišče zagrešilo uveljavljano bistveno kršitev pravil postopka, ko je po vsebini odločalo o zahtevku, v katerem niso bili izpolnjeni pogoji za sodno varstvo.

Neutemeljene so pritožbene navedbe, da bi sodišče moralo obravnavati tožnikov zahtevek za ugotovitev obstoja delovnega razmerja po vsebini, in da se za take vrste zahtevkov ne zahteva predhodnega varstva pri delodajalcu. V času nastanka spornega razmerja je namreč veljal Zakon o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja (ZTPDR - Ur. l. SFRJ, št. 60/89, 42/90), ki je v 2. odstavku 83. člena določal, da delavec ne more zahtevati varstva pravic pri pristojnem sodišču, če se za to varstvo ni prej obrnil na pristojni organ pri delodajalcu. V konkretnem primeru je tožnik zahteval ugotovitev obstoja delovnega razmerja, za kar bi se moral predhodno obrniti na delodajalca, kot to določa 2. odstavek 83. člena ZTDPR, kajti edina izjema, ki jo je zakon določal, je bilo uveljavljanje pravice do denarne terjatve.

Pritožba se zmotno sklicuje na odločbo vrhovnega sodišča opr. št. VIII Ips 123/99, kajti v predmetnem sporu je sodišče presojalo veljavnost sporazuma o prenehanju delovnega razmerja in ni ugotavljalo obstoja delovnega razmerja. Koncept ureditve delovnih razmerij v času nastanka spornega razmerja je bil namreč tak, da je predvideval najprej rešitev spornih razmerij pri delodajalcu in šele nato sodno varstvo. Le v primeru denarnih terjatev je bilo predvideno direktno sodno varstvo. V primerih, ko so delavci zahtevali ugotovitev obstoja delovnega razmerja pa je bilo tudi v sodni praksi zavzeto stališče, da mora delavec najprej uveljavljati obstoj delovnega razmerja pri delodajalcu, šele nato je lahko uveljavljal ugotovitev obstoja delovnega razmerja pred sodiščem. Zaradi navedenega je pritožba v tem delu neutemeljena, saj je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo določbe ZTPDR. Ker torej odločanje o tem tožbenem zahtevku (še) ni spadalo v sodno pristojnost (18. člen ZPP), je sodišče prve stopnje pravilno tožbo v izpodbijanem delu zavrglo, za kar je imelo podlago v 274. členu ZPP. To bi sodišče lahko storilo že po predhodnem preizkusu tožbe in ne šele, ko so se natekli pogoji za izdajo zamudne sodbe.

Utemeljeno pa pritožba uveljavlja, da bi sodišče prve stopnje moralo zavreči tožbo tudi v delu, ko je tožbeni zahtevek zavrnilo. Sodišče prve stopnje je namreč tožbeni zahtevek na plačilo dajatev iz delovnega razmerja za čas od 15.8.2000 do

15.5.2002 zavrnilo iz razloga, ker je tožbo v delu, ki se je nanašala na ugotovitev obstoja delovnega razmerja zavrglo. V tem primeru torej o zahtevkih ne bi smelo odločati po vsebini, temveč bi moralo tožbo tudi v tem delu zavreči, kot to pravilno uveljavlja pritožba. Zaradi navedenega je pritožbeno sodišče pritožbi v tem delu ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo ter tožbo zavrglo, za kar je imelo podlago v določbi

2. odstavka 354. člena ZPP.

Pritožbeno sodišče je sklenilo, da tožeča stranka nosi sama svoje stroške pritožbenega postopka iz razloga, ker je s pritožbo uspela le delno, pa še ta uspeh ne pomeni uspeha v tem individualnem delovnem sporu.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia