Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Za posest ni nujno, da med posestnikom in stvarjo obstaja trajen fizičen kontakt, bistveno je, da ima posestnik, kadar to hoče, vedno možnost stvar uporabljati in jo uživati.
I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
II. Vsaka stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da je tožena stranka motila posest tožeče stranke v najetih prostorih stanovanja v 1. nadstropju na naslovu D.. s tem, da je naročila podjetju E. L. d.d., da izvede odklop elektrike, kar je bilo izvedeno 16. 12. 2010 in je tožeča stranka ostala brez ogrevanja in razsvetljave ter možnosti uporabe strojev, naprav in aparatov, ki delujejo na elektriko. Toženi stranki je naložilo, da najkasneje v 24 urah vzpostavi prejšnje posestno stanje in naroči ponoven priklop elektrike. Prepovedalo ji je tudi, da bi v bodoče izvršila vsakršno tako in podobno poseganje v posest tožeče stranke. Toženi stranki je še naložilo, da je dolžna tožeči povrniti pravdne stroške v znesku 524,40 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti do plačila.
2. Zoper sklep se pritožuje tožena stranka. Meni, da odločitev sodišča ni utemeljena, ker ni motila tožeče stranke v dejanski neposredni posesti stanovanja. Tožeča stranka že pred 16. 12. 2010 ni imela stanovanja v dejanski posesti, zato je tožena stranka predlagala E., da dobavlja elektriko le za potrebe proizvodnje tožene stranke. Tožeča stranka se je iz stanovanja dejansko izselila, v njem pa so ostali njeni predmeti. Tožena stranka je bila zato prisiljena, da zahteva s tožbo razveljavitev najemne pogodbe in izselitev tožeče stranke. Stanovanje tudi ni ostalo brez ogrevanja, ker se celoten objekt greje na paro in ne le posamezen del objekta. Tožeča stranka ima sama agregat in zato ni ostala brez razsvetljave in možnosti uporabe strojev. Ker tožena stranka tožeče stranke ni motila, ni utemeljena odločitev niti o prepovedi vsakršnega nadaljnjega motenja. Tožena stranka predlaga, da se njeni pritožbi ugodi in se izpodbijani sklep v celoti razveljavi ali spremeni, tako da se tožbeni zahtevek tožeče stranke v celoti zavrne ali pa se zadeva vrne v nov postopek.
3. Na pritožbo je odgovorila tožeča stranka, predlagala prednostno obravnavo in zavrnitev pritožbe.
4. Pritožba ni utemeljena.
5. Tožena stranka v pritožbi graja dejanski zaključek sodišča, da je tožeča stranka imela posest na spornem stanovanju. Ob tem priznava, da je tožeča stranka imela ključe stanovanja in da so v stanovanju bili njeni predmeti ter da je vanj občasno prihajala, zato je morala zahtevati tudi sodno izpraznitev stanovanja. Če pa je temu tako, je pritrditi sodišču prve stopnje, da je bila tožeča stranka posestnica stanovanja. Za posest namreč ni nujno, da med posestnikom in stvarjo obstaja trajen fizičen kontakt, bistveno je, da ima posestnik, kadar to hoče, vedno možnost stvar uporabljati in jo uživati. Zato ni pomembno, ali je tožeča stranka stanovanje uporabljala redno ali le občasno, opustitev posesti stanovanja bi bila izkazana le, če bi tožeča stranka odnesla vse stvari, oddala ključ stanovanja in opustila vsako voljo, da stanovanje uporablja za kakršenkoli namen. Tega pa, kot sama priznava tožena stranka, tožeča stranka ni storila in je bila proti njej potrebna tudi tožba na izpraznitev stanovanja in sicer že po zagrešenem motilnem dejanju. Zato pritožbeno sodišče nima pomislekov v dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje, da je bila tožeča stranka posestnica stanovanja ter je bila v tej posesti motena zaradi s strani tožene stranke naročenega odklopa električne energije.
6. Pritožbene navedbe, da stanovanje ni ostalo brez ogrevanja, predstavljajo nedovoljeno pritožbeno novoto v smislu prvega odstavka 337. člena v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP.
7. Ker v pritožbi zatrjevani pritožbeni razlogi niso podani, sodišče prve stopnje pa tudi ni zagrešilo kakšnih kršitev, na katere bi pritožbeno sodišče moralo paziti v okviru uradnega preizkusa, je slednje pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje na podlagi 2. točke 365. člena ZPP.
8. Ker tožena stranka s pritožbo ni uspela, sama krije svoje stroške pritožbenega postopka, enako pa je sodišče odločilo tudi glede stroškov tožeče stranke z odgovorom na pritožbo. Z njim namreč tožeča stranka ni pripomogla k odločitvi pritožbenega sodišča in je bil tak odgovor nepotreben (prvi odstavek 154., 155. člen in prvi odstavek 165. člena ZPP).