Jedro

Organ za BPP je, upoštevajoč vsebino poziva, pravilno ocenil, da pri sestavi odgovora na poziv ne gre za zahtevno pravno opravilo, ki ga tožnica ne bi zmogla sama. Pravilno je sklepal, da predstavlja odgovor na poziv enostavni dopis s priloženimi zahtevanimi listinami in podatki, ki jih lahko tožnica sama posreduje ali neposredno dostavi sodišču. Pri odgovoru na poziv sodišča torej ne gre za zapleteno, zahtevnejšo vlogo, ki jo je potrebno podati na sodišče in za kar bi tožnica potrebovala pravno pomoč. To pa pomeni, da gre za očitno nerazumno zadevo v smislu tretjega odstavka 24. člena ZBPP ter je zato organ za BPP tožničino prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči utemeljeno zavrnil.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je organ za brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju organ za BPP) zavrnil tožničino prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči. V obrazložitvi navaja, da je tožnica dne 15. 2. 2018 vložila prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči za sestavo odgovora na poziv Okrajnega sodišča v Sevnici v zadevi, opr. št. VL 67598/2014 z dne 25.1. 2018. Prošnji je priložila spremni dopis s podatki o zadevi ter navedeni poziv, da v roku 15 dni dostavi prodajno pogodbo za osebno vozilo z reg. št. ..., navede ime, priimek ter naslov prodajalca tega vozila ter predloži pogodbe, sklenjene za to vozilo od 5. 6. 1996 dalje. Organ dalje navaja, da je tožnico dne 16. 2. 2018 s telegramom povabil na zaslišanje za dne 21. 2. 2018, na katerem jo je želel seznaniti, da lahko listine in podatke neposredno predloži sodišču ali po pošti s spremnim dopisom, v katerem navede zadevo, za katero vlaga listine, in zahtevane podatke. Tožnica telegrama ni prevzela in do izdaje odločbe ni pristopila k organu za BPP. Glede na to, da je tožnica sama izpolnila prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči v slovenskem jeziku in prošnji priložila dopis, v katerem je navedla podatke o zadevi ter pojasnila, zakaj potrebuje pomoč odvetnika, je organ za BPP ocenil, da bo lahko tožnica enostavni dopis s priloženimi zahtevanimi listinami in podatki sama vložila na sodišče oziroma jih neposredno dostavila sodišču, saj ne gre za zahtevnejšo vlogo, za katero bi potrebovala pomoč odvetnika. Glede na navedeno je organ za BPP zaključil, da bi bila dodelitev brezplačne pravne pomoči za to opravilo nerazumna, zato je prošnjo tožnice kot neutemeljeno zavrnil. 2. Tožnica se z odločitvijo ne strinja. Navaja, da tožnica vabila na zaslišanje dne 21. 2. 2018 ni prejela pravočasno, saj je bila takrat odsotna. Poštno pošiljko je prejela po datumu razpisanega zaslišanja in po izdaji izpodbijane odločbe. Meni, da bi jo moral organ za BPP o datumu zaslišanja obvestiti pravočasno ter v skladu s pravili vročanja po Zakonu o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). Ker je med oddajo poštne pošiljke in datumom zaslišanja preteklo le 5 dni, vročitev ni bila opravljena skladno s 87. členom ZUP, ki se uporablja za osebno vročitev pisanj, tožnici pa s tem ni bila omogočena udeležba na zaslišanju. Opozarja, da vloge za brezplačno pravno pomoč in spremnega dopisa k vlogi ni napisala tožnica sama, temveč tretja oseba, saj sama ne zna in ni zmožna poslovati v slovenskem jeziku. Navedena okoliščina in dejstvo, da je tožnica državljanka Kosova in Črne Gore, sta organu za BPP poznana že iz drugih postopkov dodelitve brezplačne pravne pomoči. Nerazumljiva se ji zdi odločitev organa za BPP o zavrnitvi njene prošnje, na podlagi katere se od nje pričakuje, da bo sama poslovala s sodiščem. Meni, da ima vsaka stranka, četudi gre za enostavnejšo zadevo, pravico, da jo pred sodiščem zastopa odvetnik kot poznavalec pravne stroke. V dokazne namene predlaga vpogled v listine upravnega spisa, vpogled v spis Okrajnega sodišča v Sevnici, opr. št. ... ter zaslišanje strank. Sodišču predlaga, naj po izvedenem dokaznem postopku izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne toženi stranki v ponovni postopek. Hkrati zahteva povrnitev stroškov postopka, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnim obrestmi.

3. Organ za BPP je sodišču predložil upravne spise, na tožbo pa ni odgovoril. 4. Tožba ni utemeljena.

5. V zadevi je sporna zavrnitev tožnici prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči za sestavo odgovora na poziv Okrajnega sodišča v Sevnici v izvršilni zadevi, opr. št. ... z dne 25.1. 2018. Organ za BPP je zavrnil tožničino prošnjo na podlagi določbe tretjega odstavka 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), ker je ocenil, da bo tožnica enostavni dopis s priloženimi zahtevanimi listinami in podatki lahko sama vložila na sodišče oziroma zahtevane listine in podatke neposredno dostavila sodišču, saj ne gre za zahtevnejšo vlogo, za katero bi potrebovala pomoč odvetnika.

6. Po določbi prvega odstavka 24. člena ZBPP se pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči, predvsem pa, da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjeten izgled za uspeh (prva alineja prvega odstavka 24. člena ZBPP). Kdaj se šteje, da je zadeva očitno nerazumna oziroma da prosilec v zadevi nima verjetnega izgleda za uspeh, je določeno v tretjem odstavku 24. člena ZBPP, po katerem se šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, če je očitno, da stranka zlorablja možnost brezplačne pravne pomoči za zadevo, za katero ne bi uporabila pravnih storitev, tudi če bi ji njen materialni položaj to omogočal, če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago, ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca v očitnem nasprotju z načeli pravičnosti in morale.

7. Po presoji sodišča se je organ za BPP pri izpolnjevanju pogojev, določenih za odobritev brezplačne pravne pomoči, pravilno oprl na določbe tretjega odstavka 24. člena ZBPP, ter na tej podlagi pravilno zaključil, da gre v konkretnem primeru za enostavno zadevo, za kar tožnica ne potrebuje strokovne pomoči odvetnika, zato je dodelitev brezplačne pravne pomoči za to posamezno opravilo nerazumna.

8. V obravnavani zadevi je organ za BPP odločil o tožničini prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči za sestavo odgovora v navedenem izvršilnem postopku, ki se vodi pri Okrajnem sodišču v Sevnici. Kot je navedel organ za BPP v izpodbijani odločbi, je bilo v tem izvršilnem postopku zarubljeno osebno vozilo, za katero tožnica zatrjuje, da je njena last. Tožnica je v tej zadevi po svojem pooblaščencu vložila ugovor tretjega in predlog za odlog izvršbe, za kar ji je bila dodeljena brezplačna pravne pomoč. Sodišče je nato tožnico kot tretjo s pozivom z dne 25. 1. 2018, ki ga je prejel njen pooblaščenec dne 9. 2. 2018, pozvalo, da v roku 15 dni dostavi prodajno pogodbo za osebno vozilo z reg. št. ..., navede osebne podatke prodajalca tega vozila ter predloži pogodbe, sklenjene za navedeno vozilo od 5. 6. 1996 dalje. Po presoji sodišča je organ za BPP, upoštevajoč vsebino navedenega poziva, pravilno ocenil, da pri sestavi odgovora na poziv ne gre za zahtevno pravno opravilo, ki ga tožnica ne bi zmogla sama. Pravilno je sklepal, da predstavlja odgovor na poziv enostavni dopis s priloženimi zahtevanimi listinami in podatki, ki jih lahko tožnica sama posreduje ali neposredno dostavi sodišču. Pri odgovoru na poziv sodišča torej tudi po presoji tukajšnjega sodišča ne gre za zapleteno, zahtevnejšo vlogo, ki jo je potrebno podati na sodišče in za kar bi tožnica potrebovala pravno pomoč. Glede na navedeno je po presoji sodišča organ za BPP pravilno zaključil, da ne gre za opravilo, za katero bi tožnica potrebovala pravno storitev. To pa pomeni, da gre za očitno nerazumno zadevo v smislu tretjega odstavka 24. člena ZBPP ter je zato organ za BPP tožničino prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči na podlagi prvega odstavka tega člena po presoji sodišča utemeljeno zavrnil. 9. Na drugačno odločitev v zadevi ne more vplivati tožbeni ugovor, da je organ za BPP odločitev sprejel, ne da bi tožnici v postopku dal možnost, da se izjavi o odločilnih dejstvih in okoliščinah. Kot izhaja iz podatkov spisa, je organ za BPP tožnico dne 16. 2. 2018 s telegramom sicer povabil na zaslišanje za dne 21. 2. 2018. Tožnica ima prav, da organ za BPP s tem, ko ji je vabilo na zaslišanje poslal v obliki telegrama, ni pravilno uporabil 87. člena ZUP, saj je vročanje, kot je v določbi tega člena urejeno, vročanje s priporočeno poštno pošiljko (41. člen Zakona o poštnih storitvah). Vendar pa navedena nepravilnost ni vplivala na pravilnost postopka in na pravilno ugotovitev vseh relevantnih dejstev in okoliščin v obravnavani zadevi in v tej posledici tudi na pravilnost zaključka organa za BPP o nerazumnosti tožničine prošnje, saj izjava tožnice v obravnavani zadevi ni bila potrebna. V skladu z drugim odstavkom 34. člena ZBPP pristojni organ pri odločanju o prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči postopa po zakonu, ki ureja splošni upravni postopek. V skladu s prvim odstavkom 9. člena tega zakona je stranki, preden se izda odločba, treba dati možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločbo (t.i. načelo zaslišanja stranke), razen v primerih, določenih z zakonom. Zakon torej lahko določi izjeme, za katere načelo zaslišanja stranke ne velja. Takšne izjeme določa (tudi) ZUP v prvem odstavku 144. člena. Kot izrecno določa tretji odstavek 144. člena ZUP, v primerih iz prvega odstavka tega člena stranke ni treba zaslišati. Organ za BPP pa je v navedenih določbah ZUP imel zakonsko podlago za to, da je izpodbijano odločbo izdal v skrajšanem postopku, brez izjave tožnice. Namreč kot izhaja iz 1. točke prvega odstavka 144. člena ZUP, organ po skrajšanem postopku odloči o zadevi, če se da dejansko stanje v celoti ugotoviti na podlagi dejstev in dokazov, ki jih je navedla oziroma predložila stranka v svoji zahtevi, ali na podlagi splošno znanih dejstev oziroma dejstev, ki so organu znana. Četudi je organ tožnico vabil na zaslišanje, pa je iz same obrazložitve izpodbijane odločbe in upravnega spisa zadeve (tožničine vloge in prilog) razvidno, da tožničino zaslišanje za odločitev v obravnavani zadevi ni bilo potrebno. Organ za BPP je namreč lahko odločil na podlagi dejstev in dokazov, ki jih je tožnica navedla oziroma predložila v vlogi za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Tožničino prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči je zavrnil na podlagi ugotovitve, da tožnica za sestavo odgovora na poziv sodišča ne potrebuje pravne pomoči. Zato tudi po presoji sodišča ni bilo potrebe po razjasnitvi pravno relevantnih dejstev in s tem izvedbi posebnega ugotovitvenega postopka, v katerem bi bilo treba tožnici dati možnost izjave.

10. Neutemeljen je tudi tožbeni očitek o nepravilno in nepopolno ugotovljenem dejanskem stanju glede tožničine sposobnosti samostojnega poslovanja s sodiščem. Ugotovitve organa za BPP, da je tožnica sama izpolnila prošnjo za brezplačno pravno pomoč in priložila spremni dopis, tožnica v tožbi zavrača. V zvezi s tem navaja, da ne zna in tudi ni zmožna poslovati v slovenskem jeziku, zato je vlogo in spremni dopis zanjo sestavila tretja oseba, sama pa je obe listini le podpisala. Vendar se brezplačna pravna pomoč skladno s prvim odstavkom 7. člena ZBPP dodeli le za pravno svetovanje, pravno zastopanje in za druge pravne storitve, določene z zakonom. Torej ne za sestavo vlog v slovenskem jeziku, saj v tem jeziku vloge (v sodnem izvršilnem postopku) morajo biti vložene (104. člen Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju), ker sodišča poslujejo v slovenskem jeziku (prvi odstavek 5. člena Zakona o sodiščih), ob tem ko (že) Ustava določa, da je uradni jezik v Sloveniji slovenščina (11. člen). Kar pomeni, da mora stranka, ki (tega) uradnega jezika ne zna, prevod (sodišču poslane) vloge v slovenski jezik zagotoviti sama. Zato tožnica brez podlage zatrjuje v tožbi, da bi ji morala biti pri tem za sestavo vloge zagotovljena brezplačna pomoč, in to celo brezplačna pravna pomoč, ki se po navedenem zagotavlja (ob izpolnjenih zakonskih pogojih) le za potrebne pravne storitve. V njenem primeru pa je, kot navedeno, že iz njene vloge s prilogami izhajalo, da gre za sestavo enostavnega odgovora na poziv sodišča, za kar pravna storitev ni potrebna.

11. Ker je sodišče presodilo, da je bil postopek za izdajo izpodbijane odločbe pravilen ter da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena, je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo. Sodišče je o tožbi lahko odločilo na podlagi v upravnem postopku izvedenih dokazov (torej po vpogledu v tožničini vlogi s prilogo v upravnem spisu ter po proučitvi teh listin in izpodbijane odločbe) in ocene, da dokazov ni potrebno ne ponavljati ne dopolnjevati. Dokazna predloga za pribavo in vpogled v sodni spis v predmetni izvršilni zadevi ter zaslišanje strank pa sta (tudi) nesubstancirana, saj tožnica ni navedla, katero sporno ali neugotovljeno oziroma nepravilno ugotovljeno dejstvo naj bi se z njima dokazovalo. Zato sodišče navedenih predlaganih dokazov ni izvedlo.

12. Odločitev o stroških postopka temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, kadar sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.