15. 12. 2006

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki jo zastopa B. B. B., odvetnik na Z., na seji senata 5. decembra 2006 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

1.Ustavna pritožba zoper sklep Višjega sodišča v Mariboru št. I Cp 1447/2005 z dne 18. 10. 2005 v zvezi s sklepom Okrajnega sodišča v Ormožu št. P 128/2003 z dne 23. 3. 2005 se ne sprejme.

2.Pritožnica sama nosi stroške postopka z ustavno pritožbo.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Okrajno sodišče je v sporu zaradi motenja posesti delno ugodilo tožbenemu zahtevku pritožnice (v pravdnem postopku tožnice); ugotovilo je, da je prvi toženec z zamenjavo vhodnih vrat in z odstranitvijo stopnic motil pritožničino posest stanovanja, prepovedalo mu je bodoča podobna motilna dejanja in mu za primer nespoštovanja prepovedi izreklo denarno kazen. Tožbeni zahtevek zoper prvega toženca je v delu, v katerem je pritožnica zahtevala vzpostavitev prejšnjega stanja, zavrnilo z utemeljitvijo, da je bila pritožnici (z izročitvijo ključa in s postavitvijo novih stopnic) ponovno omogočena posest stanovanja, nadomestitev novih vrat in stopnic s prejšnjimi pa bi bila nesmiselna in ekonomsko neupravičena. Tožbeni zahtevek zoper drugo toženko pa je sodišče v celoti zavrnilo, ker je ocenilo, da slednja ni motila posesti. Višje sodišče je pritožničino pritožbo zoper odločitev o glavni stvari zavrnilo, delno pa je ugodilo pritožbi tožencev zoper odločitev o stroških postopka. Slednjo odločitev je spremenilo tako, da je prvemu tožencu naložilo povrnitev polovice pravdnih stroškov pritožnice (v višini 124.488,20 SIT), pritožnico pa je zavezalo k plačilu stroškov druge toženke (v višini 84.090 SIT).

2.Pritožnica vlaga ustavno pritožbo zoper odločitev sodišč (o glavni stvari in o stroških postopka) v delu, v katerem ni uspela. Zatrjuje kršitev 22., 23., 25., 35. in 36. člena Ustave. Tako je po njenem mnenju sodišče "grobo kršilo sodno prakso" z odločitvijo o stroških postopka, pri presoji ravnanja druge toženke in ker naj bi odločilo, da mora pritožnica trpeti zamenjana grda in neugledna vrata ter betonske stopnice. Slednje po oceni pritožnice krši tudi njeni pravici do zasebnosti in do nedotakljivosti stanovanja. Sodišču še očita, da je sodilo pristransko, da ji je očitno neutemeljeno odreklo sodno varstvo in da je ignoriralo njeno pritožbo. Odločitev o stroških se ji zdi nezakonita in naj bi jo silovito prizadela.

B.

3.V skladu z drugo alinejo drugega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče ustavne pritožbe ne sprejme v obravnavo, če od odločitve ni pričakovati rešitve pomembnega pravnega vprašanja in če kršitev človekove pravice ali temeljne svoboščine ni imela pomembnejših posledic za pritožnico. V obravnavani zadevi gre za tak primer, saj sta izpolnjena oba pogoja.

4.Odločitev sodišč (tudi če bi z njo bile kršene človekove pravice – glede tega se Ustavnemu sodišču ni treba opredeljevati) pritožnici ne more povzročiti pomembnejših posledic. Čeprav so možni primeri, ko tudi odločitev sodišča v sporu zaradi motenja posesti lahko predstavlja hud poseg v pravni in dejanski položaj stranke, pa je na splošno treba upoštevati, da gre v teh postopkih le za varstvo posesti kot dejanske oblasti nad stvarjo; odločitev sodišča je začasna, saj ne preprečuje možnosti uveljavljanja pravice in s tem drugačne odločitve v petitorni pravdi. Tudi odločitev, da mora pritožnica plačati 84.090 SIT pravdnih stroškov in da je upravičena do povrnitve 124.488,20 SIT, standardu pomembnejših posledic očitno ne ustreza. Delna zavrnitev tožbenega zahtevka in s tem povezana odločitev o stroških postopka za pritožnico ne more imeti takšnega pomena, da bi se z njeno zadevo poleg dveh instanc v okviru pravdnega postopka moralo ukvarjati še Ustavno sodišče kot najvišji organ sodne oblasti za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin.

5.Prav tako od odločitve Ustavnega sodišča v obravnavanem primeru ni mogoče pričakovati rešitve pomembnega pravnega vprašanja. Treba je upoštevati, da od Ustavnega sodišča glede na to, da je njegova pristojnost v postopku ustavne pritožbe omejena na presojo kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin (50. člen ZUstS), ni mogoče pričakovati rešitve vseh pomembnih pravnih vprašanj, pač pa le pravnih vprašanj ustavnopravnega pomena. Takšnih vprašanj pa v obravnavani zadevi ni. Kolikor se pritožnica dotika ustavnopravno relevantnih vidikov, pa je Ustavno sodišče o njihovi vsebini že izoblikovalo stališča in ni treba, da bi jih v tej zadevi ponavljalo.

6.Glede na to Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

7.Po prvem odstavku 34. člena ZUstS nosi v postopku pred Ustavnim sodiščem vsak udeleženec svoje stroške, če Ustavno sodišče ne odloči drugače. Navedena določba se po 49. členu ZUstS uporablja tudi v postopku z ustavno pritožbo. Ker v obravnavani zadevi ni bilo razloga za drugačno odločitev, je Ustavno sodišče o predlogu za povrnitev stroškov odločilo, kot izhaja iz druge točke izreka tega sklepa.

C.

Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi druge alineje drugega odstavka 55. člena in prvega odstavka 34. člena v zvezi z 49. členom ZUstS ter prve alineje drugega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 – popr.) v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

Milojka Modrijan