21. 9. 2000

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Svetovnega slovenskega kongresa, Ljubljana, ki ga zastopa predsednik dr. Jože Bernik, na seji dne 21. septembra 2000

s k l e n i l o :

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti Zakona o ratifikaciji sporazuma o pridružitvi med Republiko Slovenijo na eni strani in Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami, ki delujejo v okviru Evropske unije, na drugi strani s sklepno listino ter protokola, s katerim se spreminja evropski sporazum o pridružitvi med Republiko Slovenijo na eni strani in Evropskimi skupnostmi ter njihovimi državami članicami, ki delujejo v okviru Evropske unije, na drugi strani (Uradni list RS, št. 44/97, Mednarodne pogodbe, št. 13/97), se zavrže.

O b r a z l o ž i t e v

A.

1.Pobudnik meni, da je v izreku navedeni zakon (v nadaljevanju: MESP) v nasprotju z načelom enakosti pred zakonom (14. člen Ustave), ker ne ureja pravic Slovencev brez slovenskega državljanstva, ki ne živijo v državah članicah Evropske zveze. S tem, ko tej skupini oseb ne zagotavlja enakih pravic kot državljanom Republike Slovenije to zatrjuje v pobudi oziroma Slovencem brez slovenskega državljanstva, ki živijo v državah članicah Evropske zveze kar zatrjuje v dopolnitvi pobude, naj bi izpodbijana ureditev uveljavila razlikovanje, ne da bi zanj obstajal legitimen razlog. Ustava naj bi zapovedovala prav nasprotno. Drugi odstavek 5. člena Ustave naj bi prepovedoval neupoštevanje pravic in pravnih koristi Slovencev, ki nimajo slovenskega državljanstva, in terjal pravno zavarovanje teh pravic. Svoj namen bi bil zakonodajalec lahko dosegel tudi z milejšim sredstvom, to je z dodatnimi členi v izpodbijanem zakonu ali s hkratnim sprejemom drugega zakona o pravicah Slovencev v svetu. MESP naj bi bil iz navedenih razlogov podnormiran. Pobudnik predlaga, naj Ustavno sodišče ugotovi neustavnost izpodbijanega zakona in naj zakonodajalcu naloži, da v razumnem roku ugotovljeno neustavnost odpravi.

2.Pobudnik izkazuje pravni interes z določbami svojega Statuta, po katerih je zavezan k zavzemanju za pravice Slovencev po svetu ne glede na njihovo državljanstvo, še posebej pa skrbi za zakonsko ureditev odnosov Republike Slovenije do Slovencev po svetu. Na podlagi drugega odstavka 5. člena Ustave je bila sprejeta druga alinea drugega odstavka 2. člena Statuta, po katerem se zavzema za vzajemno pomoč med vsemi Slovenci doma in po svetu, zlasti pri popravi storjenih krivic. Po 2. členu Statuta pa naj bi zastopal interese vseh Slovencev doma, v zamejstvu in po svetu ne glede na to, ali je posameznik slovenski državljan ali ne. S sprejetjem MESP naj bi bilo delo pobudnika bistveno okrnjeno.

B.

3.Po drugem odstavku 162. člena Ustave lahko vsakdo da pobudo za začetek postopka pred Ustavnim sodiščem, če izkaže svoj pravni interes. Pravni interes za vložitev pobude je po določbi 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 v nadaljevanju: ZUstS) podan, če izpodbijani predpis neposredno posega v pobudnikove pravice, pravne interese oziroma pravni položaj. Po ustaljeni praksi Ustavnega sodišča imajo politične stranke, društva, zbornice in združenja pravni interes le za izpodbijanje predpisov, ki neposredno posegajo v njihove pravice, pravne interese ali pravni položaj. Za pobude, ki jih ti subjekti vlagajo v imenu in zaradi interesov svojih članov, njihov pravni interes ni izkazan (glej npr. sklep št. U-I-161/95 z dne 7. 11. 1996 - OdlUS V, 148). Izjemoma Ustavno sodišče priznava pravni interes za vložitev pobude tistim združenjem, ki so bila ustanovljena prav z namenom zagotavljanja pravic in interesov tiste skupine oseb, ki se vanj povezujejo, izpodbijani predpis pa naj bi jim te pravice kratil. Tako je na primer priznalo pravni interes za izpodbijanje Zakona o žrtvah vojnega nasilja Združenju mobiliziranih Gorenjcev v redno nemško vojsko v času 1941-1945 (odločba št. U-I-86/94 z dne 6. 4. 1995, Uradni list RS, št. 86/94 in OdlUS V, 153), Združenju lastnikov razlaščenega premoženja in Združenju najemnikov nacionaliziranih stanovanj za denacionalizacijsko zakonodajo (npr. odločba št. U- I-75/96 z dne 14. 11. 1996, Uradni list RS, št. 66/96 in OdlUS V, 154 in sklep št. U-I-190/95 z dne 15. 7. 1999, Uradni list RS, št. 59/99 in OdlUS VIII, 95) in Zvezi društev upokojencev Slovenije za pokojninsko zakonodajo (odločba št. U-I-31/96 z dne 26. 11. 1998, OdlUS VII, 212).

4.Pobudnik ne izkazuje pravnega interesa za vložitev obravnavane pobude. Kot izhaja iz 4. člena Statuta, je pobudnik avtonomno in nestrankarsko združenje, ki združuje Slovence na temelju zavezanosti slovenstvu in ne glede na njihove nazorske, strankarske in druge razlike. Njegov temeljni namen je povezovati in združevati Slovence v matični državi, v zamejstvu in po svetu v celovito narodno skupnost. Ta cilj želi doseči predvsem z delovanjem na kulturnem, gospodarskem in znanstvenem področju (1. člen Statuta). Gre torej za združenje, ki temelji na slovenstvu kot etnični, kulturni in zgodovinski kategoriji.

Pobudnikovi cilji so preveč splošni, da bi ga bilo mogoče primerjati s tistimi združenji, ki jim je Ustavno sodišče doslej priznalo pravni interes za izpodbijanje predpisov, ki naj bi urejali pravni položaj njihovih članov. To se nenazadnje kaže tudi v dejstvu, da so pobudnikovi člani Slovenci ne glede na to, ali imajo državljanstvo Republike Slovenije ali ne, s pobudo pa je uveljavljan le domnevno protiustavni položaj Slovencev, ki nimajo slovenskega državljanstva. Iz navedenih razlogov je Ustavno sodišče pobudo zavrglo.

C.

5.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi 24. člena ZUstS v sestavi: predsednik Franc Testen ter sodnice in sodniki dr. Janez Čebulj, dr. Zvonko Fišer, dr. Miroslava Geč-Korošec, Lojze Janko, Milojka Modrijan, dr. Mirjam Škrk, dr. Lojze Ude in dr. Dragica Wedam-Lukić. Sklep je sprejelo soglasno.

P r e d s e d n i k :Franc Testen